Na odboru DZ za delo različni pogledi na ukrepe za zmanjševanje revščine (dopolnjeno)

Na seji odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide danes na zahtevo NSi obravnavajo vprašanje revščine, zaradi katerih tudi zaposleni trkajo na vrata humanitarnih organizacij. Medtem ko v opozicijskih NSi in SDS zagovarjajo nižje davke, po mnenju koalicije ti ne bi rešili težave. Večina na odboru je zavrnila predlagana sklepa.

Poslanec NSi Aleksander Reberšek je v imenu predlagatelja seje med drugim navedel, da je bilo leta 2021 243.000 oseb z dohodki pod pragom tveganja revščine, leta 2023 pa je to število naraslo na 264.000. Po njegovih navedbah se je povprečna mesečna neto plača od 2021 do 2023 zvišala za 13,7 odstotka, a je prag revščine rasel hitreje, in sicer njegov porast v navedenem obdobju znaša 17,1 odstotka.

Reberšek je bil kritičen do aktualne vlade, saj da je njeno delo usmerjeno v zniževanje razpoložljivega dohodka posameznika. Spomnil je na razveljavitev predvidenih davčnih olajšav, ki so bile sprejete v času prejšnje vlade, in na uvajanje novih dajatev, pri čemer je omenil denimo zdravstveni prispevek namesto prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja in novi prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan je poudaril, da na ministrstvu in na vladi ne zanikajo, da revščina ostaja družben problem, da pa je naivno sklepati, da je revščina posledica delovanja ene vlade. Navedel je, da so se stopnje revščine dvignile na račun dviga povprečnih plač, in naštel, koliko sredstev ministrstvo vsako leto nameni za posamezne socialne ukrepe. Juvan se, kot je dejal, ne strinja z idejo desnice, da je rešitev za odpravo revščine zniževanje davkov, saj da to pomeni siromašenje možnosti, da bi država naslavljala ta problem.

Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič pa je kot enega od ključnih pogojev za državo blaginje izpostavil dostopnost stanovanj. Po njegovih besedah država več desetletij ni imela sistemske stanovanjske politike, aktualna vlada pa si je zadala vzpostaviti stabilno, predvidljivo in razvojno naravnano stanovanjsko politiko, katere steber je krepitev gradnje javnih najemnih stanovanj.

Na seji so med drugim sodelovali tudi predstavniki humanitarnih organizacij, ki so predstavili primere, s katerimi se srečujejo na terenu. Alenka Petek iz Slovenske karitas je tako dejala, da je v zadnjih letih vse več ljudi, ki so zaposleni, a se k njim obračajo po pomoč. Pri tem pa po njenih besedah ne gre le za materialno stisko, saj ima ta posledice tudi za duševno zdravje. Tudi v Rdečem križu Slovenije po besedah Cvetke Tomin ugotavljajo, da prejemniki pomoči niso le brezposelni, ampak tudi revni zaposleni. Da se tudi v letu 2024 se še dogaja, da otroci odraščajo v stanovanjih brez ogrevanja in z izklopljeno elektriko, pa je opozorila Doris Rojo iz Zveze Anita Ogulin. Kot primeren je označila predlog, da bi se za socialne transferje upošteval razpoložljiv dohodek.

V razpravi je poslanec Levice Matej T. Vatovec predlagateljem seje očital, da je njihovo razumevanje davkov zastarel koncept, saj da zniževanje davkov ni nikoli prispevalo k temu, da bi ljudje živeli bolje, še posebej ne tisti z minimalnimi dohodki. Bogastvo se nikoli ne prerazporeja samo od sebe, ampak je to naloga države, je poudaril. Izpostavil je, da je aktualna vlada zagnala investicijski cikel v stanovanja, a da to nima učinka z danes na jutri. Prepričan je, da bi se morali delodajalci odpovedati delu dobička na račun boljših plač zaposlenih in da v državi manjka poštena obdavčitev premoženja.

Reberšek je na navedbe iz koalicije, da je dvig minimalne plače ključni mehanizem za preprečevanje revščine med zaposlenimi in da so v tem mandatu za največ doslej dvignili minimalno plačo, odgovoril, da je treba upoštevati tudi inflacijo, zaradi katere plača ni toliko višja. Zavrnil je tudi očitke, da je proti dvigu minimalne plače, poudaril pa, da to ne sme iti na račun gospodarstva.

Tereza Novak (Svoboda) je opozorila, da je revščina tudi med zaposlenimi realnost že nekaj časa. Rešitve pa po njenem mnenju ni v nižjih davkih, saj da smo vedno bolj razslojena družba. “Z ukrepi sedanje vlade imam upanje, da bomo vsaj malo izboljšali situacijo,” je dejala. Sandra Gazinkovski (Svoboda) pa je opoziciji odgovorila, da je bilo dodatno zdravstveno zavarovanje prostovoljno samo na papirju in so ga morali plačevati vsi, če so želeli imeti zagotovljene zdravstvene storitve, ter da je prispevek za dolgotrajno oskrbo potreben.

Tudi Soniboj Knežak (SD) je bil kritičen do predlagateljev seje. Po njegovem mnenju gre za “populistični cirkus, ki zagovarja kapital”. Poudaril je, da je aktualna vlada že sprejela kopico ukrepov, da pa jih precej dela še čaka.

Alenka Helbl (SDS) pa je glede očitkov, da bi zaradi spremenjene dohodninske zakonodaje, ki jo je predvidela njihova vlada, v proračunu nastala 800-milijonska luknja, dejala, da tudi po uradnih pojasnilih ministrstva za finance takega primanjkljaja ne bi bilo in da bi bilo iz tega naslova več priliva, kot je bilo pričakovano.

Sejo odbora so zaradi seje DZ prekinili in jo nadaljevali po njenem koncu. Eden od predlaganih sklepov, ki ju je večina poslancev zavrnila, je bil predlog vladi, da začne z uvajanjem ukrepov, ki bodo zviševali razpoložljivi dohodek vseh zaposlenih z nižanjem obremenitve plač, obenem pa tudi z upoštevanjem najemnine oziroma kredita za nepremičnino pri izračunu socialnih transferjev.

V NSi bi vladi tudi predlagali, da ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vzpostavi mehanizme, s pomočjo katerih bi se v ukrepe socialne politike lažje vključevali tudi ljudje iz socialno izključenih skupin, ki niso vključeni v noben program in jih statistike v revščini ne zaznajo. Po mnenju Juvana ta sklep ni potreben, saj na ministrstvu že naslavljajo različne socialno izključene skupine.