Na ministrstvu za zdravje po nedeljskem referendumu izpostavili aktivnosti za nadgradnjo sistema paliativne oskrbe

Na ministrstvu za zdravje so po nedeljski zavrnitvi zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja kot pomembno izpostavili paliativno oskrbo. Kot so navedli, intenzivno delajo na nadgradnji sistema – z jasnim financiranjem, vzpostavitvijo oddelkov akutne paliativne oskrbe, razvojem izobraževanja in sistematičnim spremljanjem kakovosti.

Volivci so na nedeljskem referendumu po delnih neuradnih izidih ob skoraj 41-odstotni udeležbi z nekaj več kot 53 odstotki glasov proti zavrnili zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ob tem so predvsem nasprotniki zakona poudarjali pomen ureditve paliativne oskrbe v državi, tudi s sprejemom posebnega zakona.

Na ministrstvu za zdravje so v današnjem odzivu za STA zapisali, da je paliativna oskrba izjemno pomembna, ker zagotavlja celostno podporo ljudem z neozdravljivimi boleznimi in njihovim svojcem. “Omogoča boljšo kakovost življenja, lajša trpljenje ter nudi čustveno podporo. Zaradi starajoče se populacije in naraščajočih kroničnih bolezni je nadaljnji razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji še posebej nujen,” menijo.

Kot so pojasnili, so zato v Nacionalnem planu zdravstvenega varstva v Sloveniji 2026-2036 posebno poglavje namenili nadaljnjemu sistemskemu razvoju paliativne oskrbe v Sloveniji, ki med drugim predvideva pripravo novega državnega programa paliativne oskrbe 2026-2030. Na ministrstvu so letos vzpostavili delovno skupino, ki ga bo pripravila, vzpostavili so tudi delovno skupino za vzpostavitev mreže pediatrične paliativne oskrbe na vseh zdravstvenih ravneh, so navedli.

Obenem po njihovih navedbah izvajajo tudi aktivnosti na področju povezovanja vseh zdravstvenih ravni za oskrbo neozdravljivo bolnih, model dvonivojskega izvajanja paliativne oskrbe s celostnim pristopom, ki bo obravnaval telesne, psihološke, duhovne in socialne težava.

Izvajajo tudi evropski projekt krepitve mobilnih paliativnih timov v okviru načrta za okrevanje in odpornost v skupni vrednosti nekaj manj kot 2,4 milijona evrov. “Projekt pomembno prispeva k širjenju mreže, izobraževanju, ozaveščanju in dostopnosti paliativne oskrbe. V sklopu projekta bo do sredine leta 2026 vzpostavljenih 14 timov,” so napovedali.

Poudarili so, da vzpostavljajo učinkovit plačilni model paliativne oskrbe, nudijo podporo izvajanju neformalnih in formalnih izobraževanj na področju paliativne oskrbe, vzpostavljajo standarde in pripravo kazalnikov kakovosti za področje paliativne oskrbe ter zagotavljajo ustrezno informacijsko podporo.

Paliativno oskrbo po njihovih navedbah tudi dodatno financirajo. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je bilo za izvajanje programa mobilni paliativni tim za leto 2023 porabljenih nekaj več kot milijon evrov, leta 2024 pa nekaj manj kot 1,3 milijona evrov, so navedli. Za izvajanje programa paliativna oskrba otrok so bila po njihovih navedbah za leto 2024 porabljena sredstva v višini nekaj manj kot 30.000 evrov. Od začetka leta 2025 so storitve paliativne oskrbe plačane po realizaciji, so pojasnili.

Ob tem so navedli, da so julija s spremembo uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje za letos, dodali štiri nove time za paliativno oskrbo odraslih.

V uredbi so vsebino paliativne oskrbe po njihovih pojasnilih tudi natančneje opredelili in prilagodili trenutnim ciljem, to je širjenju in vzpostavitvi novih timov, opredelili so osnovno sestavo tima, v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje pa pripravljajo kazalnike za spremljanje učinkovitosti paliativne oskrbe.

Kot so še navedli, Slovenija intenzivno sodeluje z državami EU in regije pri izmenjavi znanj in praks. “Cilj ministrstva je celovita, dostopna in sočutna paliativna oskrba za vse prebivalce Slovenije, ne glede na starost, kraj ali diagnozo,” so še dodali.