Na mednarodni konferenci izpostavili pomen vključevanja izobraževanja za digitalno državljanstvo v šole

Predavanj, panelov in delavnic na dvodnevni konferenci, ki se je v Ljubljani začela danes, se udeležujejo strokovnjaki, oblikovalci politik, učitelji, raziskovalci in predstavniki mladih. Razpravljajo o prihodnosti izobraževanja za digitalno državljanstvo ter ohranjanju demokratičnih vrednot v digitalnem okolju, pa tudi o osnutku skupne evropske strateške usmeritve Zemljevid poti izobraževanja za digitalno državljanstvo.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v uvodnem video nagovoru izpostavila, da izobraževanje za digitalno državljanstvo ni več izbira, ampak pogoj za svobodno in odgovorno prihodnost. Po njenem mnenju je pomembno, da “znamo uporabljati tehnologijo varno, ustvarjalno in etično, da znamo ločiti dejstvo od manipulacije in da ohranjamo človečnost v svetu algoritmov”.

Po besedah ministra za vzgojo in izobraževanje Vinka Logaja z vzpostavitvijo projekta krepitev digitalnega državljanstva v slovenskih izobraževalnih ustanovah gradijo temelje za dolgoročno vključevanje vsebin izobraževanja za digitalno državljanstvo v vzgojno-izobraževalni sistem. Glede zemljevida poti za digitalno državljanstvo pa je dejal, da bo Slovenija k temu prispevala z izkušnjami in dobrimi praksami, pridobljenimi zlasti na področju krepitve medijske pismenosti, digitalne dobrobiti in etične uporabe tehnologije.

Direktor direktorata Sveta Evrope za demokracijo Matjaž Gruden je v uvodnem nagovoru poudaril, da je izobraževanje za digitalno državljanstvo način, kako narediti svet varnejši, pravičnejši in prijaznejši. Napovedal je, da bodo prihodnje leto ministrom za področje izobraževanja držav članic Sveta Evrope predstavili načrt za izobraževanje za digitalno državljanstvo 2027-2031. Slednjega je namreč po njegovih navedbah v številnih državah še vedno premalo.

Izpostavil pa je, da razprave na evropski ravni ali teoretične izmenjave mnenj same po sebi ne bodo spremenile razmer. “Pomembno je, kaj se dogaja v učilnici, cilj pa je jasen: opolnomočiti učence, da delujejo kot angažirani, odgovorni in etični digitalni državljani,” je poudaril. Tudi na okrogli mizi je izpostavil, da bi bilo na evropski ravni treba državam članicam EU in Sveta Evrope zagotoviti podporo za vzpostavitev učinkovitih politik in njihovo končno izvajanje v učilnicah.

Hans Martens iz Evropskega šolskega omrežja (EUN) je na okrogli mizi opozoril na ovire, ki jih vidijo učitelji pri prenosu politik v prakso. Po njegovih besedah si učitelji želijo predvsem smiselna orodja, ki jih lahko uporabijo v praksi.

Po mnenju učitelja Milana Mandeljca, ki mu je AmCham Slovenija letos podelil naziv učitelj leta, so učitelji pogosto obremenjeni s tem, kar jim nalaga kurikulum. Navedel je tudi, da si številne institucije pripisujejo zasluge za to, kar počnejo za šole in učitelje, a dodal, da veliko stvari ostane samo v dokumentih, in ne pridejo v prakso. Meni pa, da če bodo učence učili, kako biti dober in pošten državljan, ki je pripravljen delati za dobro družbe, ti tudi ne bodo namerno postali slabi digitalni državljani.

Direktorica Zavoda RS za šolstvo Jasna Rojc pa je pojasnila, da digitalno državljanstvo temelji na digitalni pismenosti in aktivnem državljanstvu, med drugim vključuje tudi področje ustvarjanja vsebin, reševanja problem, varne uporabe interneta in etike. Po njenih besedah so vsi ti cilji vključeni v prenovljene kurikulume, in sicer ne kot predmetni cilj, ampak kot cilji, ki jih bodo učenci dosegali pri različnih predmetih.