Na Krumperku znova oživela zgodba viteza Adama Ravbarja

Vitez Adam Ravbar je bil značilen predstavnik svojega stanu in časa. Bil je plemič, vojak in posestnik v enem, ki pa se je v največji vojaški preizkušnji svoje dobe častno odrezal, tako da se je njegovo ime zapisalo v slovensko zgodovino. Ker se je v času svojega življenja največ zadrževal na gradu Krumperk pri Domžalah, kjer je imela njegova rodbina posestva, je Adam Ravbar vsekakor tesno povezan z zgodovino na Domžalskem.

Adam Ravbar je odločilno prispeval k zmagi nad Turki v bitki pri Sisku, ki je bila 22. junija 1593. Pod vodstvom Andreja Turjaškega je poveljeval manjšemu konjeniškemu oddelku kranjskih strelcev z ognjenim orožjem. Tu je bil doma vitez Adam Ravbar. To je tisti Adam Ravbar, ki je naklestil Turke, da si niso več upali glave pomoliti čez Savo. V bližini Domžal stoji grad Krumperk, na katerem se je rodila Ana Marija Ravbar, mati polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja (1641–1693). Druga pomembna oseba je vitez Adam Ravbar, baron in poveljnik konjenice dežele Kranjske, ki se je posebej izkazala v bitki pri Sisku na dan sv. Ahaca, 22. junija 1593. V teh dneh (22. junija) torej praznujemo že 433 let zmage v bitki pri Sisku, v kateri se je še posebej izkazal naš rojak Adam Ravbar.

Vsako leto Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale dan pred sv. Ahacijem priredi kulturni program v čast bitki in zmagi Adama Ravbarja nad Turki pri Sisku. Tako je bilo tudi letos, 21. junija 2026, ko so v kulturnem programu nastopili učenci 5. B razreda Osnovne šole Trzin. Celotno zgodovino te bitke pri Sisku je predstavil Aleš Stražar, oblečen v opravo Adama Ravbarja. Še pred kulturnim programom pa se je šest konjenikov zbralo na Brdu nad Ihanom pri cerkvi sv. Kunigunde, kjer se še lepo vidi visoko obzidje, saj je bil to tistega časa protiturški tabor.

V kulturnem programu smo poslušali tudi zvočni posnetek filma, ki ga prilagamo v današnjem videoposnetku. Posnel sem ga Miro Pivar, posnetke z dronom je prispeval Aljaž Ogrin, za vizualne efekte pa je poskrbel Aleš Stražar. Kot je za naš portal dejal Aleš Stražar, so prireditve na Krumperku potekale od leta 1963 pa do leta 2000, ko takratno županstvo ni bilo več zainteresirano za sofinanciranje tega dogodka. Po njegovih besedah se je vsa leta na vsaki prireditvi zbralo tudi do deset tisoč obiskovalcev, nastopili pa so konjeniki, konji z vozovi, narodne noše in igralci iz različnih opernih hiš ter seveda veliko statistov.

Ravbarja so kranjski deželni stanovi izvolili za poveljnika konjenice dežele Kranjske leta 1590. Izročilo pravi, da je bila konjenica najboljši obrambni zid dežele Kranjske. Hasan paša Predojević je s svojo vojsko oblegal trdnjavo Sisak vse od zime 1592 naprej. Trdnjava je vseskozi pošiljala prošnje za pomoč v Zagreb, Ljubljano in naprej na Dunaj. Zgodilo se ni nič! Pozno spomladi 1593 je Ravbar ukazal nabor konjenikov iz okoliških vasi, za boj s Turki pa je izbral 50 najboljših.

V Evropi so tisti čas uspešno razvijali ognjeno orožje, ki se je izkazalo za odločilno tudi v tej bitki. Uporabljali so ga karlovški in kranjski arkebuzirji pod vodstvom Andreja Turjaškega, med njimi tudi manjši konjeniški oddelek, kateremu je poveljeval Adam Ravbar. Na pot proti Ljubljani je krenil 23. maja, v Ljubljani pa se je združil s preostalo konjenico, ki je štela do 400 konjenikov. Pred trdnjavo Sisak so prispeli v zadnjem trenutku, 22. junija, v boj s turško vojsko pa so se pognali brez odmora.

Hasan paša Predojević se za maloštevilno krščansko vojsko, ki je štela 5000 pešcev in konjenikov, ni zmenil. Ni se mu zdelo pomembno obrniti topove proti »majhni« vojski, ki je prišla na pomoč trdnjavi. V ključnem trenutku bitke je konjenica prerezala turško vojsko na dva dela in zaprla most na Kolpi, s tem pa onemogočila turškim okrepitvam dostop na bojno polje. V turški vojski je nastala zmeda, sledil je paničen umik. Mimo konjenice ni šlo, tam pa se omenjajo tudi nemški vojaki z arkebuzami (to so močne puške). Turki so si izbrali smrt v narasli Kolpi. Od dvajset tisoč Turkov jih je preživelo zgolj tisoč petsto.

Naši vojaki so na obrežju našli turškega poveljnika Hasana pašo Predojevića in ga z vojaškimi častmi pokopali na bojnem polju. Njegov plašč so nesli v ljubljansko stolnico in ga kasneje predelali v mašni plašč. Ta plašč je na ogled v muzeju mašnih plaščev v Radmirju. V juniju 2023 smo posneli film na podlagi zvoka iz arhiva Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale, ki je priložen v današnjem videoposnetku.

Po besedah Aleša Stražarja v kulturnem programu so bili Ravbarji stara kranjska plemiška družina, ki je v 15. in 16. stoletju sodila med najodličnejše družine na Slovenskem. Med njihova posestva je svoj čas sodil denimo tudi kranjski Khislstein, v Domžalah pa so najbolj ponosni na viteza Adama Ravbarja s Krumperka.

Kot je dejal Aleš Stražar, so Turki hodili na Kranjsko kot čebele na ajdo, posebno v 15. stoletju. Kranjska dežela je obubožala zaradi neprestanih turških upadov. Celo stoletje so naši predniki trepetali in trpeli pred Turki. Leta 1593 je Kranjski deželi spet pretila turška nevarnost.

»Poveljniku kranjske konjenice vitezu Adamu Ravbarju so se takrat morali javiti Janez Družko, hlapec pri gospodu Murmajerju, Urban Družko iz Kravjega Brda, Gregor Znojilc, Gregor Učakar, Lampret Prelesnik, Jurij Dobovšek ter ostali konjeniki. Ban Erdfedi vodi 1200 konjenikov in pešcev, sledil mu je Andrej Turjaški in naš plemeniti Adam Ravbar z jedrom armade, kranjskim plemstvom in 300 izbranimi strelci.«

Obiskovalci so si ogledali tudi muzejsko zbirko v Jamarskem domu na Gorjuši ter se z vodstvom podali v Železno jamo, nekaj minut hoje od Jamarskega doma.

Avtor: Miro Pivar; Foto in video: Miro Pivar