Na kongresu Zadružne zveze Slovenije poudarili pomen kmetijskih zadrug

Kmetijske zadruge po vsem svetu prispevajo k boljši ekonomski, prehranski in socialni varnosti. Generalna skupščina Združenih narodov je letošnje leto razglasila za mednarodno leto zadrug, zato jih še dodatno promovira s sloganom »Zadruge gradijo boljši svet,« s katerim želi pozvati odločevalce k ustvarjanju spodbudnejšega okolja za njihovo delovanje.

Pomen zadrug so jasno izpostavili tudi na letnem kongresu Zadružne zveze Slovenije, ki je v sredo in četrtek potekal v Portorožu. Letošnji 52. kongres prihodnosti podeželja je nosil geslo »Dežela potrebuje podeželje«, s katerim so udeleženci želeli poudariti, da slovenski politiki ne bi smeli pozabljati na neurbana področja. »Nikoli ni dovolj govora o zadrugah. Zadruge smo slovensko podeželje. Predstavljamo 60 zadrug, 330 trgovin pretežno na podeželju, povezujemo 13.500 družinskih kmetij, naših članic, naredimo več kot milijardo prometa z našimi zadružnimi podjetji, smo ključen steber živilsko-pridelovalne industrije, ključni pri odkupu mleka, živine in ostalih kmetijskih pridelkov. Smo ponosni lastniki živilsko-pridelovalne industrije. In kar je še bolj pomembno, imamo priznane blagovne znamke,« je našteval predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič. Izpostavil je še, da so zadruge podporni steber slovenskim družinskim kmetijam ter omogočajo prehranjevanje s slovensko hrano.

Kmetijske zadruge so orodje, ki lokalnim proizvajalcem tržnih dobrin omogočajo, da se s skupnim nastopom na trgu lažje soočajo z izzivi, ki jih prinese koncentracija kapitala, ekonomija obsega in globalizacija trgovine. Po besedah Združenih narodov imajo pomembno vlogo pri pospeševanju doseganja ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030.

Kongresa se je udeležila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušič, ki je predstavila osnovne cilje nove zakonodaje, ki bo menda bolj naklonjena kmetom in zadrugam. »Z Zakonom o hrani bi v Sloveniji omogočili boljši nadzor nad goljufivimi praksami v prehranskem sistemu. Pomen si želimo dati predvsem lokalni hrani. Druga dva temeljna gradnika kmetijstva bosta ohranjanje kmetijskih zemljišč in podpora prilagajanju na podnebne spremembe. Vsako leto izgubimo več kot tisoč hektarjev površin zaradi različnih namenov razvoja same države. Zaščititi želimo najprej državna kmetijska zemljišča, predvsem pa je ambicija, da zaščitimo 350 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč. Brez zemlje ni kmeta in ni hrane, brez hrane pa ni suverenosti,« je dejala.

Podnebne spremembe prinašajo nestabilne razmere v kmetijstvu, zato v zakonodaji predvidevajo tudi ukrepe, kako pohitriti gradnjo namakalnih sistemov. Kot tretji steber pa je ministrica izpostavila mlade, ki so ključni za prihodnost kmetijstva. Želi, da bi država nudila ciljno podporo, s katero bi usmerjali ukrepe, predpise, sredstva, subvencije in postala še bolj trden steber za vse, ki so del kmetijskega sistema. »Potrebujemo tehnološko napredne kmetije in menim, da je tu priložnost za digitalizacijo slovenskega kmetijstva,« je zaključila ter dodala, da bo zakonodaja prinesla tudi okrepitev varuha za kmete.

Ana Zupan