Na kongresu filmskih arhivov in kinotek tudi dokumentarec Ali je bilo kaj avantgardnega?

V kanadskem Montrealu do petka pod naslovom Filmski arhivi rojevajo filme poteka kongres Mednarodnega združenja filmskih arhivov in kinotek (Fiaf). Na njem sodeluje tudi Slovenska kinoteka, ki bo danes na simpoziju z naslovom Ponovna branja, ponovne rabe predstavila okoliščine nastanka dokumentarnega filma Ali je bilo kaj avantgardnega?.

Film Ali je bilo kaj avantgardnega? bodo v drugem največjem kanadskem mestu še isti večer tudi prikazali. Film in njegovo ozadje bodo predstavili eden od režiserjev in scenaristov filma Matevž Jerman, vodja filmskih zbirk in restavriranja pri Slovenski kinoteki Ivan Nedoh in direktorica Slovenske kinoteke Ženja Leiler Kos.

Dokumentarni film Ali je bilo kaj avantgardnega? v režiji Matevža Jermana in Jurija Medena, ki sta tudi scenarista, raziskuje prezrto zgodovino slovenskega eksperimentalnega filma, ki je v času socialistične Slovenije nastajala zunaj okvirov uradne državne produkcije. Film z letnico 2024 prinaša edinstven vpogled v avtonomno ustvarjalnost filmskih ljubiteljev in obuja več kot 170 kratkih filmov, ki jih je med letoma 2013 in 2023 ohranila, digitizirala in restavrirala prav Slovenska kinoteka.

Produkcija dokumentarca je pomembno prispevala k ohranjanju in prepoznavanju tega pomembnega dela slovenske filmske dediščine, ki je danes prepoznan kot dragocen del evropske eksperimentalne filmske zgodovine, so ob tem zapisali pri kinoteki.

Naslov si je dokumentarni film izposodil pri članku Silvana Furlana, pokojnega direktorja kinoteke, ki velja za pionirja raziskav zgodovine slovenskega avantgardnega filma.

Dokumentarec Ali je bilo kaj avantgardnega? je nastal v produkciji Temporame v koprodukciji s Slovensko kinoteko in RTV Slovenija in s finančno podporo Slovenskega filmskega centra ter predstavlja enega redkih primerov, ko je kinoteka kot ustanova tudi koproducent celovečernega filma.

V Ali je bilo kaj avantgardnega? o eksperimentalnem filmu spregovorijo Petra Belc, Vasja Bibič, Barbara Borčič, Greg de Cuir Jr., Jože Dolmark, Karpo Godina, Nerina T. Kocjančič, Naško Križnar, Davorin Marc, Miodrag Miša Miloševič, Varja Močnik, Ivan Nedoh, Igor Prassel, Tone Rački, Borko Radešček, Ivan Ramljak, Slobodan Šijan, Zdenko Vrdlovec, Matjaž Žbontar in Želimir Žilnik.

Pri dokumentarnemu filmu so sodelovali še direktor fotografije Gašper Milkovič Biloslav, montažerka Saša Škulj, skladatelja Simon Penšek in Alenja Pivko Kneževič, oblikovalec zvoka Julij Zornik, kolorist Emil Svetlik in direktorica filma Juca Bonaca.