ARTICLE AD
Zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov so skupnosti v Sloveniji vse bolj ranljive, so poudarili udeleženci nacionalne konference Dovolj za vse v organizaciji Fokusa in Umanotere. Ob tem so še posebej izpostavili pomembnost zagona projektov, ki na ravni lokalnih skupnosti krepijo odpornost na posledice podnebnih sprememb.
“Pomembno se nam zdi, da se enkrat na leto srečujemo v večjih skupinah in da se različni deležniki med seboj slišijo. Da bomo lahko dosegli prehod v pravično trajnostno družbo, moramo skupaj delovati lokalne skupnosti, nevladne organizacije, civilne iniciative, izobraževalne institucije in odločevalci na vseh ravneh,” je v izjavi za STA ob robu konference pojasnila Gaja Brecelj iz nevladne organizacije Umanotera.
V ospredje konference z naslovom Podnebno odgovorne in odporne skupnosti so sicer postavili vprašanje, kako lahko lokalne skupnosti zmanjšujejo posledice podnebnih sprememb in krepijo odpornost nanje. Ko govorimo o blaženju podnebnih sprememb, je ključno, da zmanjšujemo emisije toplogrednih plinov. Ker v preteklosti na tem področju nismo naredili dovolj, pa so podnebne spremembe že tu, zaradi česar se moramo znati nanje prilagajati, poudarja Brecelj.
Če se v prihodnje uresniči najbolj pesimistični scenarij Agencije RS za okolje glede tega, kako se bodo kazale posledice podnebnih sprememb, lahko po njenih besedah pričakujemo večmesečne vročinske valove. “V bistvu so lokalne skupnosti tiste, ki morajo odreagirati na to, kako bodo lahko predvsem ranljive skupine preživele take izjemne obremenitve,” je izpostavila in opozorila, da lahko z veliko verjetnostjo peklensko vročino v obliki nadpovprečnih vročinskih valov pričakujemo tudi letošnje poletje. “To mi razumemo kot tisto zgodnje opozorilo, ki ga morajo slišati predvsem lokalne skupnosti,” je prepričana Brecelj.
V kontekstu programa Dovolj za vse, ki ga izvajajo desetletje, v Umanoteri izpostavljajo, da pri naslavljanju podnebne krize ključno točko predstavljajo skupnostni projekti. Do sedaj so po Sloveniji identificirali 100 primerov dobrih praks. “Teh je ogromno po celem svetu. Ne samo, da izkazujejo neke konkretne prakse v smislu zniževanja pritiskov na okolje, ampak tudi uvajajo neke nove načine delovanja in razmišljanja ter ne čakajo na to, da se bo sistem kot velik tanker spremenil,” je poudarila Brecelj.
Med konkretnimi primeri praks, ki jih moramo zasledovati in so primer tako blaženja kot prilagajanja podnebnim spremembam, pa je izpostavila ozelenitev zelenih prostorov, energetsko prenovo stavb in odprtje skupnostnih samooskrbnih sončnih elektrarn. “Te rešitve že obstajajo in kažejo načine, kako se da, in to, da lahko iz tega kot družba dobimo mnogotere koristi – ne samo okoljskih, ampak družbe kot celote,” je še podčrtala.
Andrew Ringsmuth z raziskovalnega inštituta Complexity Science Hub Univerze v Gradcu pa je opozoril, da pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov potrebujemo zgodovinski precedens.
“Če bomo nadaljevali dosedanje prakse, sicer ne bo konec človeštva, bo pa konec življenja, kot ga poznamo. Kako obrniti krivuljo? Samo s tehnologijo ne bomo dosegli globoke preobrazbe, za to potrebujemo radikalne spremembe življenjskega sloga in rešitve, ki bi zmanjšale pretok materiala in energije. Namreč pomembno je, kako uporabljamo energijo, ne samo, da jo proizvajamo in dovajamo čim več. Porabljamo vedno več virov, postati moramo pametnejši,” je izpostavil v svoji predstavitvi.
Če želimo kompleksne družbene sisteme premakniti v novo stanje, pa potrebujemo več raziskav in empiričnih dokazov, da bi razumeli elemente, ki nam lahko pri tem pomagajo in nam predstavljajo težave, je pristavil.
O pomembnosti prilagajanja stavb na podnebne spremembe je na konferenci spregovoril Miha Tomšič iz Gradbenega inštituta ZRMK. Kot je dejal, moramo o tem razmišljati že v času načrtovanja gradnje neke stavbe, da bo ta ne samo zdrava, temveč tudi varna za življenje ljudi. Pri tem so lahko projektantom v pomoč tudi kazalniki trajnostne gradnje, pri zasnovi katerih je sodeloval tudi njihov inštitut. Trenutno uporabo kazalnikov testirajo na nekaterih pilotnih projektih, je razložil.
Zala Velkavrh iz neprofitnega urbanističnega studia Prostorož pa je predstavila dobre prakse prilagajanja na podnebne spremembe na področju urejanja prostora, kot je denimo ozelenitev streh stavb.