ARTICLE AD
Na Malti poteka ministrska konferenca MED o naraščanju gladine morja, namenjena iskanju skupnih rešitev sredozemskih držav za spopadanje s podnebnimi izzivi. Slovenijo na srečanju zastopa državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper, ki je v imenu naše države predstavila dobre prakse in ukrepe na področju prilagajanja podnebnim spremembam.
Slovenija je na konferenci izpostavila svojo aktivno vlogo v regiji, ki jo izvaja zlasti prek predsedovanja trem pomembnim mednarodnim telesom – Barcelonski konvenciji, Konvenciji o vodi in Mednarodni komisiji za varstvo reke Donave.
Po navedbah ministrstva za naravne vire in prostor se Slovenija zavzema za celosten pristop k upravljanju voda, kar je povzeto v načelu ‘Od izvira do morja’. To poudarja neločljivo povezanost rek in obal ter potrebo po integriranem upravljanju, ki je nujno za trajnostno prilagajanje na podnebne spremembe.
Ob robu konference je bila predstavljena tudi uporaba inovativnih rešitev. Med drugim Slovenija razvija model HIDRA, ki s pomočjo podatkov o vetru, zračnem pritisku in plimovanju omogoča natančnejše napovedi višine morske gladine. Po ocenah strokovnjakov ta tehnologija zmanjšuje kmetijske izgube, varuje vodne vire in prispeva k večji varnosti hrane.
Posebej je bila poudarjena ugotovitev, da lahko pogoste manjše poplave dolgoročno povzročijo večjo škodo kot občasni izjemni dogodki, kar potrjuje potrebo po celovitih ocenah tveganj in dolgoročnem načrtovanju.
Kritična infrastruktura in zgodnje opozarjanje
Prvi del konference je bil posvečen vprašanjem energetske infrastrukture. Države so poudarile, da morajo biti sistemi odporni na podnebne spremembe in regionalno usklajeni. Pomemben poudarek je bil namenjen obnovljivim virom energije ter povezovanju energetskih omrežij v Sredozemlju.
Ključno vlogo imajo tudi zgodnji opozorilni sistemi, ki morajo delovati čezmejno, saj le tako učinkovito preprečujejo škodo in zmanjšujejo tveganja za zdravje in varnost prebivalstva.
Drugi panel je bil posvečen vplivom podnebnih sprememb na vodo in hrano. Po napovedih se bodo sladkovodni viri ob dvigu temperature za dve stopinji Celzija zmanjšali za od 2 do 15 odstotkov, povečalo pa se bo število sušnih obdobij. Vdor slane vode in onesnaženje ogrožata pitno vodo, kar predstavlja eno največjih groženj za regijo.
Kot rešitev so udeleženci izpostavili tehnološke inovacije, učinkovitejše upravljanje virov in večjo ozaveščenost prebivalstva. Posebej je bila poudarjena tudi izmenjava dobrih praks med državami, ki lahko prispeva k večji odpornosti vodnega sektorja.
Trajnostna modra ekonomija
V zaključnem delu je razprava tekla o trajnostni modri ekonomiji. Dvig morske gladine in nevihtni valovi ogrožajo ključne gospodarske sektorje, kot so turizem, ladijski promet in ribištvo. Zato je nujno vlaganje v zeleno in odporno infrastrukturo ter regionalno sodelovanje, ki bo omogočalo ohranitev konkurenčnosti sredozemskih gospodarstev.
Udeleženci so poudarili, da modra ekonomija ponuja priložnosti za trajnostno rast, izboljšanje življenjskih pogojev in zaščito oceanskih ekosistemov, ob pogoju, da bodo države pravočasno naslovile podnebne izzive.
Ministrstvo za naravne vire in prostor ob tem poudarja, da je Sredozemlje ena od regij, ki se najhitreje segreva. Višanje temperatur, pogostejše suše in dvig morske gladine prinašajo tveganja, ki jih posamezne države ne morejo reševati same.
Slovenija zato ostaja zavezana krepitvi trdoživosti tako z nacionalnimi ukrepi kot tudi z regionalnim sodelovanjem. Posebno pozornost namenja zaščiti voda, hrane in kulturne dediščine, ki so zaradi podnebnih sprememb vse bolj ogroženi.
Foto: MNVP
Morda vas zanima tudi
Objava Na konferenci MED Slovenija opozorila na potrebo po regionalnem sodelovanju pri dvigu gladine morja je bila najprej objavljena na Portal24.