Na komisiji DZ za peticije spregovorili o predlogu zakona o medijih

Komisija DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti je danes na zahtevo poslanske skupine SDS na nujni seji obravnavala predlog zakona o medijih. V koaliciji so sejo obstruirali. V SDS so bili kritični predvsem do člena, ki govori o prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva in ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj.

V SDS kot sporno vidijo tudi možnost izreka glob za pravne osebe, samostojne podjetnike, odgovorne osebe in posameznike, ki v mediju spodbujajo nasilje ali sovraštvo do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi spola, rase, barve kože in drugih značilnosti. Med drugim so bili kritični tudi do dodeljevanja večjih pooblastil Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos) in po njihovem mnenju pomanjkljive definicije vplivnežev. Večkrat so poudarili tudi, da bi si želeli širše razprave o zakonu, ki ga vidijo kot cenzuro svobode govora.

Na seji so prestavili tri predloge sklepov. S prvim so predlagali, da komisija “zaradi nedopustnih posegov v ustavno zagotovljene človekove pravice” predlaga vladi, da pozove DZ naj predlog zakon o medijih zavrne.

Predlagali so, da komisija priporoča vladi, da naj pri pripravi novega besedila zakona o medijih preuči smiselnost vključitve vseh deležnikov v oblikovanje zakona in da naj pri pripravi novega besedila zakona o medijih še posebej skrbno preuči določbe, ki se nanašajo na ustavno zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ker niso bili sklepčni je šest prisotnih članov komisije glasovalo, da sklepe obravnavajo na dopisni seji.

Sicer pa bo predlog zakona v torek obravnaval tudi matični odbor DZ za kulturo. K predlogu zakona so kar nekaj dopolnil vložile koalicijske Svoboda, SD in Levica. Med drugim želijo s predlaganimi dopolnili bolj jasno definirati, da so vplivneži posamezniki, ki periodično objavljajo vsebine in imajo najmanj 10.000 uporabnikov.

Jasneje so opredelili tudi upravičene stroške za finančne podpore medijev. Poleg plač novinarjev so to zdaj tudi vsi drugi uredniški stroški, ki so povezani z ustvarjanjem vsebin. Z dopolnili želijo med drugim odpraviti tudi ureditev financiranja distribucije tiskanih medijev zgolj ob vikendih in na redkeje poseljena območja.

Bolj jasno naj bi z dopolnili določili tudi, da gre pri finančni podpori za namene sofinanciranja digitalnih naročnin za sofinanciranje sklenjene individualne digitalne naročnine, pri čemer mora medij ponujati naročniški model najmanj 12 mesecev prej, preden lahko uveljavlja subvencijo. Upravičeni stroški, ki se lahko krijejo v okviru finančne podpore za digitalne medije, so zdaj poleg stroškov plač novinarjev tudi vsi drugi stroški, povezani s produkcijo digitalnih medijev. Mediji morajo biti v razvid medijev vpisani že najmanj 12 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis.