Na kitajsko vesoljsko postajo Tiangong prispela tričlanska posadka

Na kitajsko vesoljsko postajo Tiangong se je v nedeljo uspešno priključilo vesoljsko plovilo Shenzhou-23 s tričlansko posadko. V okviru misije, ki je del prizadevanj Pekinga, da do leta 2030 na Luno pošlje človeka, bo eden od članov posadke v orbiti ostal kar leto dni, poročajo tuje tiskovne agencije.

Tričlanska posadka je na krovu vesoljskega plovila Shenzhou-23 z izstrelišča Jiuquan na severozahodu Kitajske vzletela v nedeljo ob 17.08 po srednjeevropskem času. Po okoli treh urah in pol se je plovilo uspešno priključilo vesoljski postaji Tiangong, so sporočili iz kitajske vesoljske agencije (CMSA).

V novi posadki sta vesoljski inženir Zhu Yangzhu in nekdanji vojaški pilot Zhang Zhiyuana, kot prvi tajkonavt iz Hongkonga pa nekdanja policistka Li Jiaying. Za zadnja dva je to prva pot v vesolje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Posadka bo izvedla številne znanstvene projekte na področju bioloških ved, znanosti o materialih, fizike tekočin, medicine ter novih vesoljskih tehnologij. Ključen poskus misije pa bo celoletno bivanje enega od članov posadke v orbiti, da bi preučili učinke dolgotrajnega bivanja v mikrogravitaciji. Ime astronavta, ki ga bodo izbrali za enoletno misijo, bo znano pozneje, odvisno od napredka misije Shenzhou-23, je v soboto dejal predstavnik CMSA.

Po besedah Richarda de Grijsa, astrofizika in profesorja na avstralski Univerzi Macquarie, bodo glavni izzivi enoletne misije vključevali dolgoročne učinke na ljudi, vključno z izgubo kostne gostote in mišične mase, izpostavljenostjo sevanju, motnjami spanja ter vedenjsko in psihološko utrujenostjo. Poudaril je tudi pomen zanesljivih sistemov za recikliranje vode in zraka ter sposobnosti obvladovanja morebitnih medicinskih nujnih primerov.

Sedanja posadka na vesoljski postaji Tiangong naj bi se na Zemljo vrnila čez nekaj dni.

Misija Shenzhou-23 sicer sodi v okvir kitajskih priprav na prihodnje misije na Luno ter misije na Mars.

Kitajska je v prizadevanjih, da bi v vesolju dohitela ZDA in Rusijo, namreč v svoj vesoljski program v zadnjih letih vložila milijarde evrov in že dosegla nekatere uspehe. Med drugim uspešno upravlja raziskovalno vozilo na Marsu, izvedla pa je tudi več misij na Luno. Do leta 2030 si želi na Luno poslati človeka.

Vesoljske ambicije Pekinga je deloma okrepila tudi ameriška prepoved kitajskega sodelovanja na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) leta 2011 zaradi domnevnega pomanjkanja preglednosti kitajskega vesoljskega programa.