Na površini domačega kislega zelja se lahko med kisanjem pojavi tanka bela prevleka, ki marsikoga prestraši. Prva misel je običajno, da je zelje začelo plesneti in da bo treba zavreči celotno zalogo. Vendar bela plast še ne pomeni nujno, da se je zelje pokvarilo.
Če je prevleka tanka, ravna in ni puhasta, gre lahko za površinske kvasovke, ki se pogosto pojavijo med fermentacijo. Drugače je, če opazimo kosmato rast, okrogle dvignjene madeže ali značilen vonj po gnilobi. Takšne spremembe lahko opozarjajo na kvarjenje, zato zelja ne smemo uživati.
Razliko je dobro poznati predvsem zdaj, ko številna gospodinjstva kisajo zelje za zimsko zalogo, praznične jedi in novoletne sarme.
Bela prevleka ni vedno plesen
Med kisanjem zelja poteka naraven proces fermentacije. Mlečnokislinske bakterije sladkorje v zelenjavi spreminjajo v mlečno kislino, zaradi katere zelje dobi značilen kisel okus.
Toda v posodi niso prisotne samo te bakterije. Na površini tekočine se lahko razvijejo tudi kvasovke, ki jim ustreza stik z zrakom.
Takšne površinske kvasovke pogosto poznamo pod imenom Kahm yeast. Gre za splošen izraz za različne vrste kvasovk, ki lahko na fermentirani zelenjavi ustvarijo svetlo prevleko.
Po pojasnilih strokovnjakov Univerze Illinois je zanjo značilen tanek bel film, ki ni puhast in običajno ne tvori ločenih okroglih kolonij.
Prevleka je lahko videti nekoliko nagubana ali kot tanka plast na vodi.
Če gre res za površinske kvasovke, njihova prisotnost sama po sebi še ne pomeni, da je zelje nevarno. Lahko pa vplivajo na okus, vonj in potek kisanja, predvsem če se preveč razrastejo.
Zelnica, tekočina po kisanju zeljaKako razlikovati kvasovke od plesni?
Najpomembnejša je struktura prevleke, ne zgolj njena barva.
Površinske kvasovke navadno ustvarijo tanko plast, ki se razprostira po tekočini. Plesen pa pogosto tvori dvignjene, kosmate ali puhaste skupke.
Pojavi se lahko v obliki posameznih okroglih madežev, ki se postopoma širijo.
Plesni so lahko zelene, modre, rjave ali črne, vendar je treba vedeti, da so nekatere tudi bele. Zato samo bela barva nikakor ne zagotavlja, da je zelje varno. Potrjena rast plesni na fermentirani zelenjavi lahko pomeni neuspešno fermentacijo.
Če ne morete zanesljivo razlikovati med površinskimi kvasovkami in plesnijo, je varneje sumljivega zelja ne uživati.
Kdaj je treba kislo zelje zavreči?
Poleg videza je pomemben tudi vonj. Pravilno skisano zelje ima izrazito kisel vonj, ki je lahko precej močan, vendar ne sme spominjati na gnilobo.
Zelo neprijeten, pokvarjen vonj je opozorilni znak. Enako velja za izrazito sluzasto ali razpadajoče zelje.
Če opazite obsežno plesen, nenavadno obarvane puhaste obloge ali očitne znake gnitja, vsebino zavrzite.
Pri domačem fermentiranju nekatera starejša priporočila dopuščajo odstranjevanje manjših površinskih oblog. Vendar to ni enako kot dokaz, da je preostanek vsebine varen.
Zaradi previdnosti je pri potrjeni plesni najvarneje zavreči celotno prizadeto zalogo, zlasti če ne poznamo poteka fermentacije.
Plesnivega zelja ne poskušajte reševati s kuhanjem. Tudi če toplota uniči del mikroorganizmov, ne zagotavlja odstranitve vseh morebitnih škodljivih snovi, ki so nastale med kvarjenjem.
Prav tako takšnega zelja ne pokušajte, da bi ugotovili, ali je še užitno.
Kaj storiti, če gre samo za površinske kvasovke?
Če ste prepričani, da je na površini zgolj tanek sloj kvasovk, ga lahko previdno odstranite s čisto žlico ali penovko.
Pri tem čim manj posegajte v preostalo vsebino posode.
Nato preverite, ali je zelje popolnoma potopljeno v tekočino. Če posamezni deli gledajo iz slanice oziroma lastnega soka, jih je treba ustrezno obtežiti.
Strokovna priporočila Univerze Kalifornije opozarjajo, da se lahko površinske kvasovke ob prekomernem razraščanju negativno odrazijo na okusu in kislosti fermentirane zelenjave.
Zato ponavljajočega nastajanja debele prevleke ni dobro ignorirati.
Če se obloga hitro vrača, zelje izgublja značilen kisel vonj ali se začne spreminjati njegova tekstura, je treba biti še posebej previden.
Dolivanje vode, kisanje zeljnatih glavZakaj se bela plast sploh pojavi?
Eden najpogostejših razlogov je stik fermentirane zelenjave z zrakom. Mlečnokislinska fermentacija najbolje poteka v razmerah z malo kisika. Površinske kvasovke in plesni pa se lažje razvijajo na delih, ki so izpostavljeni zraku.
Zato mora biti zelje ves čas potopljeno v tekočino.
Pri ribanem zelju je pomembno, da je dovolj dobro potlačeno. Pri celih zeljnih glavah pa uporabimo primerne uteži, ki preprečujejo, da bi glave priplavale na površino.
Posodo je treba tudi pravilno pokriti. Pri tem mora biti omogočeno varno sproščanje plinov, ki nastajajo med fermentacijo.
Drugi pomemben dejavnik je količina soli.
Če je soli premalo, lahko pride do neželenih sprememb v razvoju mikroorganizmov. Preveč soli pa lahko fermentacijo močno upočasni.
Zato je najbolje uporabljati preverjen recept in natančno odmeriti sestavine.
Je vaše kislo zelje še v redu?
Izberite, kaj ste opazili na površini.
Tanka bela prevleka
Raven, belkast ali rahlo naguban film lahko nastane zaradi površinskih kvasovk. Ni nujno, da gre za plesen.
Če ste prepričani, da gre za kvasovke, lahko prevleko previdno odstranite. Preverite vonj, stanje zelja in potopljenost v tekočini.
Puhasta ali kosmata obloga
Dvignjeni kosmati madeži, tudi če so beli, lahko pomenijo plesen. Pojavijo se lahko tudi zelene, modre ali črne lise.
Pri potrjeni plesni zavrzite prizadeto zalogo zelja. Ne odstranjujte zgolj zgornje plasti in vsebine ne pokušajte.
Mehurčki in svetla pena
Med fermentacijo nastajajo plini, zato se lahko pojavijo mehurčki, rahlo penjenje in motna tekočina.
Poskrbite, da zelje ostane pod tekočino. Preverjajte vonj in površino ter omogočite varno sproščanje plinov.
Pozor: ob plesni, gnilobnem vonju ali izraziti sluzavosti zelje zavrzite.
Je motna tekočina znak, da se zelje kvari?
Ne nujno. Med normalno fermentacijo lahko tekočina postane motna, v njej se lahko pojavijo drobni delci, na površini pa mehurčki.
To je pogosto posledica delovanja mikroorganizmov in nastajanja plinov.
Tudi rahla sprememba barve zelja je med kisanjem običajna.
Bolj zaskrbljujoči so izrazito sluzasta tekstura, gniloben vonj in vidna plesen.
Če želite kisanje nadzorovati natančneje, lahko uporabite merilnik pH. Fermentirana zelenjava mora doseči ustrezno kislost, praviloma pH pod 4,6, vendar tudi to ne nadomesti pravilnega postopka priprave in preverjanja znakov kvarjenja.
Za tiste, ki zelje kisajo doma, je zato najboljša preventiva precej preprosta: čista posoda, pravilna količina soli, primerna temperatura in predvsem zelje, ki ves čas ostane pod tekočino.
Če se na površini kljub temu pojavi bela prevleka, je ne odstranite povsem brez razmisleka. Najprej preverite, ali gre za tanek film kvasovk ali za morebitno plesen. Od te razlike je lahko odvisno, ali bo domača zimska zaloga še uporabna.

54 minutes ago
15








English (US)