Na IJS predstavili projekte na področju kemije, elektronike, informacijskih in kvantnih tehnologij

Na Institutu Jožef Stefan so danes v okviru Dnevov Jožefa Stefana raziskovalci predstavili številne pomembne projekte, ki jih razvijajo na področju kemije, elektronike, informacijskih in kvantnih tehnologij. Med drugim so predstavili razvoj nove vrste učinkovitejših trajnih magnetov, ki so ključni za uporabo v zelenih tehnologijah.

V sklopu projekta GREENE razvijajo nove vrste energijsko učinkovitejših trajnih magnetov, ki so ključni za uporabo v zelenih tehnologijah, kot so vetrne elektrarne in električna vozila. Kot je predstavila vodja projekta Kristina Žužek, ti magneti temeljijo na materialu neodim-železo-bor (Nd-Fe-B), ki se je izkazal za enega učinkovitejših magnetnih materialov.

Projekt pa ne bo ostal le v laboratoriju. Razvite rešitve bodo preizkusili tudi v praksi, na pilotni proizvodni liniji, in jih nato prenesli v industrijo.

V projektu 4DSTEM znanstveniki raziskujejo uporabo napredne vrstične presevne elektronske mikroskopije, ki uporablja najnovejše matrične detektorje imenovane 4D STEM. Po besedah Andreje Benčan Golob jim te omogočajo izjemno natančen vpogled v notranjo zgradbo materialov. S tem raziskujejo lastnosti energijsko učinkovitih materialov, ki so ključni za razvoj zelene prihodnosti, kot so litij-ionske baterije, elektrokatalizatorji ter magneti in feroelektrični materiali.

Projekt BIOAD pa razvija nov razred kovinskih biomaterialov za medicinske vsadke, ki bi delovali protibakterijsko in s tem zmanjšali stopnjo okužb, ki jo sicer danes vsadki lahko povzročajo. Kot je dejala Ingrid Milošev, izdelava materiala temelji na sicer dobro poznani titanovi zlitini Ti-6Al-4V, ki ji raziskovalci dodajajo baker. Ta deluje protibakterijsko in je hkrati naravno prisoten v človeškem telesu.

Milena Horvat je predstavila projekt MultiPart, ki v veliki meri temelji na občanski znanosti. Omogoča namreč aktivno sodelovanje prebivalcev in drugih deležnikov pri raziskovanju povezav med okoljskimi obremenitvami in zdravstvenimi tveganji v spodnji Soški dolini. S pomočjo prenosnih senzorjev bodo prebivalci spremljali onesnaženost zraka in svojo izpostavljenost, sodelovali pri biomonitoringu, prispevali biološke vzorce ter pomagali razvijati modele napovedovanja izpostavljenosti. V sklopu delavnic bodo skupaj z raziskovalci analizirali podatke in sooblikovali priporočila za izboljšanje okolja.

V sklopu projekta AI4Sci, ki ga je predstavil Sašo Džeroski, razvijajo napredne metode umetne inteligence in jih uporablja pri znanstvenih raziskavah na področju materialov, biologije, medicine, okolja, matematike in računalništva. V projektu LLM4DH pa razvijajo tudi velike jezikovne modele za digitalno humanistiko. Z uporabo sodobnih jezikovnih tehnologij ter tehnologij umetne inteligence želijo med drugim doseči boljše razumevanje jezika, zgodovine, človeka in družbe, je poudaril Simon Krek.

Tome Eftimov pa je udeležence seznanil s projektom AutoLearn-SI, v sklopu katerega razvijajo metode umetne inteligence, ki samodejno izberejo najboljšo metodo strojnega učenja ali optimizacije glede na lastnosti vhodnih podatkov. Projekt povezuje raziskovalce doma in po svetu ter se širi tudi v regije, ki imajo manj razvito raziskovalno infrastrukturo.

Leto 2025 je mednarodno leto kvantne znanosti in tehnologije, zato je danes Andrej Zorko predstavil projekt Squash, v okviru katerega je s 1. marcem začelo delovati Slovensko središče za kvantno znanost. Gre za inovativen program, ki se osredotoča na usposabljanje in karierni razvoj podoktorskih raziskovalcev na področju kvantnih znanosti. Svoje inovativne raziskovalne ideje bodo lahko razvili na različnih področjih kvantnih teorij, kvantnih materialov, kvantnih tehnologij in kvantnega računalništva ter informacij.