Na gradu Štanjel od petka prva od treh razstav Zorana Mušiča na EPK

V petek zvečer bodo v Galeriji Lojzeta Spacala na gradu Štanjel odprli razstavo slikarja in grafika Zorana Mušiča (1909-2005) z naslovom Telesa pokrajin. Gre za prvo od treh večjih razstav, ki jih EPK posveča velikemu slovenskemu umetniku svetovnega formata, ki so ga v Štanjelu, v osrčju Krasa, postavili ob bok še enemu umetniku Krasa Lojzetu Spacalu. Na ogled bo do 6. septembra.

Naslednja Mušičeva razstava Mušič – Pokrajine teles na gradu Dobrovo bo predvidoma 14. maja, sledila bo razstava v Pokrajinskih muzejih v Gorici, imenovana Zuriška soba, napovedana je za 25. maj 2025, na dan obletnice Mušičeve smrti. V začetku septembra, ko se bosta razstavi v Štanjelu in na Dobrovem zaključili, bodo na obeh lokacijah razstavili še zbirko grafik z gradu Dobrovo. Gre za Mušičevo donacijo s konca 80. let, ki obsega več kot 130 grafičnih listov. Na ogled bosta do konca prvega tedna januarja 2026.

Kot je na današnji predstavitvi na gradu Štanjel povedala avtorica štanjelske in dobrovske razstave Nelida Nemec, bo na prvi razstavi v Štanjelu poudarek na kraški krajini. Predstavljena bodo dela iz sedmih ciklov, konjički, dalmatinski motivi, sienske in umbrijske ter kamnite pokrajine. »Zadnja soba bo že nakazovala njegovo najbolj dragoceno obdobje od leta 1970, ko je ustvaril prva dela z naslovom Nismo poslednji.«

V Štanjelu bo možno videti tudi nekaj del iz Mušičevega predvojnega obdobja, torej mariborskega in ljubljanskega, preden se je po vrnitvi iz taborišča Dachau odselil v Benetke. Čeprav je v tujini predvojno obdobje nekoliko manj znano, je Nemec poudarila, da je bil Mušič v Klubu neodvisnih - v katerem so se v 30. letih po študiju povezali ambiciozni slikarji in kiparji - zelo opazen in priznan kot odličen slikar tistega časa.

Povedala je tudi, da jo je na razmišljanje o Mušiču z vidika pokrajin in teles napeljala misel umetnostnega zgodovinarja Naceta Šumija, ki je tudi sam preživel Dachau. O Mušičevem delu je v katalogu leta 1991 pisal o »presenetljivem izenačenju kupa mrtvih s krajinsko podobo«. Tudi sam Mušič, ki ga je zelo zaznamovala izkušnja koncentracijskega taborišča, je pogosto govoril o tem, kako je v gričih uzrl kupe teles oziroma trupel.

Nemec pravi, da je Mušič v bogatem opusu po letu 1945 na edinstven način združil videnje pokrajine teles in telesa pokrajine, a dodaja, da je to le eno možno videnje, saj Mušičev opus spodbuja različna videnja. »Mušič je umetnik z izrazitim zgodovinskim izpričanim profilom, ki ga s slikarskimi dosežki ni mogoče postaviti v nobeno smer modernizma ali zgodnjega postmodernizma, v teh velikih obdobjih je bil samohodec, prepoznaven in pripoznan kot izjemen posameznik.«

Primož Nemec, koordinator Mušičevih razstav pri EPK, se je zahvalil občini Komen za zagotovitev primernih prostorov, ki omogočajo postavitev izredno zahtevne razstave, za katero pravi, da bo na zelo visokem nivoju. Razstavo je oblikoval Studio AA. Organizirali bodo tudi več spremljevalnih dogodkov, med drugim strokovna vodenja po razstavi ter predstavitev kataloga, ki bo skupen za vse Mušičeve razstave, in monografije.

Programski vodja EPK Stojan Pelko je povedal, da je Mušič osrednja figura uradnega dela programa EPK z naslovom Vojna in mir, obenem pa je poudaril aktualnost razstave, saj Mušičeva dela ne pričajo le o grozotah 20. stoletja, ampak tudi o 21. stoletju. Povedal je še, da bo razstava na Dobrovem sovpadla s ponovnim odprtjem celotnega prenovljenega gradu Dobrovo po pandemiji.

Direktorica Območne razvojne agencije Krasa in Brkinov (ORA) Karmen Rodman je povedala, da so v Štanjelu počaščeni, da bodo gostili Mušičevo razstavo, ki pomembno krepi njihova prizadevanja za nadgradnjo identitete gradu, za katero pravi, da je bila od nekdaj povezana z zgodovino, kulturo in umetnostjo. Pričakujejo tudi, da bo v regijo privabila številne obiskovalce.

Rodman je sicer napovedala, da bodo 18. junija po več kot 50 letih odprli prenovljen štanjelski grad, kar je označila za zgodovinsko prelomnico in pomemben dosežek več generacij. V grad bodo umestili tudi več novih vsebin, med drugim Muzej slovenskega jezika in knjige, pri katerem sodeluje nekaj vodilnih inštitucij s področja jezika, vključno z ZRC SAZU, Narodno in univerzitetno knjižnico Ljubljana in Slovenskim šolskim muzejem.