.png)
2 hours ago
9
Na Ferskih otokih, ki podobno kot Grenlandija spadajo pod Dansko kot avtonomno ozemlje, danes volijo nov parlament – le dva dni po volitvah na Danskem, kjer so dobili nova predstavnika v parlamentu. Na Ferskih otokih se za razliko od Grenlandije manj ukvarjajo z geopolitiko in ZDA, bolj pa z vprašanji, kot so stanovanja in migracije.
Ferski otoki ležijo približno na pol poti med Norveško in Islandijo, uradno pa so del kraljevine Danske. Imajo približno 55.000 prebivalcev, ki danes volijo nov parlament, poročata portal Euractiv in francoska tiskovna agencija AFP.
Otočje ima administrativno podoben status kot Grenlandija, ki se je v zadnjih mesecih znašla v središču pozornosti evropske politike in javnosti, potem ko je predsednik ZDA Donald Trump večkrat javno izrazil namero po prevzemu največjega arktičnega otoka. Ferski otoki pa kljub strateški legi v Severnem morju nimajo tovrstnih težav – tudi predvolilne kampanje niso prednostno zaznamovala vprašanja, povezana z geopolitiko ali neodvisnostjo od Danske.
“Razprava o neodvisnosti Ferskih otokov je starejša od Trumpa – gre bolj za splošne varnostne razmere,” je za Euractiv dejal profesor in nekdanji svetovalec več predsednikov vlade Rogvi Olavson.
Osrednje teme med kampanjo so bile bolj običajne, denimo migracije in stanovanjska problematika. Do predčasnih volitev, ki jih je v torek izvedla tudi Danska, je sicer privedel spor glede upokojitvene starosti znotraj sredinske koalicije, ki jo vodi socialdemokrat Aksel V. Johannesen.
Volivci na Ferskih otokih bodo danes izvolili 33 članov parlamenta, potem ko so v torek izvolili dva svoja predstavnika v parlamentu v Koebenhavnu.
Velik delež glasov je pri tem osvojil socialist Sjurdur Skaale, vendar to po besedah Olavsona ne pomeni, da bo rezultat podoben tudi na današnjih volitvah.
Notranjo politiko na Ferskih otokih, ki jim zunanjepolitične in varnostne usmeritve določa Danska, zaznamujejo predvsem razprave glede upravljanja gospodarske politike in avtonomnega statusa otočja.
Ankete kažejo, da bi tokrat lahko zmagala opozicijska liberalna Ljudska stranka, ki se zavzema za neodvisnost. Njen vodja in nečak trenutnega premierja Beinir Johannesen je zavzel odločnejše stališče glede suverenosti, čeprav je njegova stranka v preteklosti dajala prednost gospodarski politiki in pogosto vladala v koaliciji z unionisti. Olavson je namignil, da bi dinamika sestavljanja nove koalicije lahko ponovno omejila separatistične ambicije.
English (US)