Na Facebooku znova opozarjajo na »strupeni saharski pesek«

Objava se hitro širi po družbenih omrežjih, vendar strokovnjaki opozarjajo, da podobne trditve krožijo že več let.

Podobne trditve so se širile že pred leti

Potem ko je Slovenijo v minulih dneh ponovno dosegel saharski prah, so se na družbenih omrežjih znova pojavile objave, ki opozarjajo na domnevno nevarnost oziroma strupenost peska iz Sahare. Eden od uporabnikov Facebooka je danes, 25. maja objavil zapis, v katerem trdi, da saharski pesek vsebuje nevarne snovi, zaradi česar so se med uporabniki ponovno pojavila vprašanja, ali takšne navedbe držijo.

To ni prvič, da so družbena omrežja preplavile objave o domnevno nevarnem saharskem pesku. Že leta 2024 so se po spletu širile trditve, da naj bi analize pokazale izjemno visoke koncentracije aluminija, arzena, niklja, barija in drugih kovin. Objave so namigovale, da v ozračje ne prihaja običajen puščavski pesek, temveč nevarna mešanica snovi, ki naj bi predstavljala tveganje za zdravje ljudi. Takšne objave so dosegle veliko število uporabnikov in sprožile številne razprave, saj so nekateri navedbe sprejeli kot dejstvo, drugi pa so zahtevali dodatna pojasnila strokovnjakov.

Kemijski inštitut je navedbe zavrnil

Na podobne trditve so se že odzvali tudi na Kemijskem inštitutu. Pojasnili so, da analiz, na katere so se sklicevali avtorji objav, niso nikoli izvedli. Navedbe o domnevno odkritih nevarnih koncentracijah kovin v saharskem pesku so zato označili za izmišljene in brez dejanske podlage. S tem so zavrnili eno najbolj razširjenih trditev, ki se je takrat širila po družbenih omrežjih in jo nekateri uporabniki še danes navajajo kot dokaz za svoje teorije.

Med najpogostejšimi argumenti zagovornikov teorij o strupenem pesku so posnetki, na katerih posamezniki uporabljajo magnete. Ker se določeni delci v prahu odzivajo na magnetno polje, nekateri to razlagajo kot dokaz prisotnosti nevarnih kovin. Znanstveniki pojasnjujejo, da saharski prah naravno vsebuje različne minerale, med njimi tudi hematit, magnetit in druge železove spojine. Prav te lahko povzročijo magnetni odziv posameznih delcev. Prisotnost takšnih mineralov je značilna za puščavski prah in sama po sebi ne pomeni dokazov o kakršnem koli namernem onesnaževanju ali zastrupljanju.

Saharski prah lahko vpliva na zdravje

Čeprav strokovnjaki zavračajo trditve o »strupenem pesku«, opozarjajo, da večje koncentracije saharskega prahu niso povsem brez vpliva na zdravje. Delci PM10 in PM2,5 lahko začasno poslabšajo kakovost zraka ter povzročijo težave predvsem pri astmatikih, kroničnih bolnikih, starejših in drugih občutljivejših skupinah prebivalstva. Evropske raziskave opozarjajo tudi, da se zaradi podnebnih sprememb in širjenja sušnih območij količina saharskega prahu, ki doseže Evropo, dolgoročno lahko povečuje. Posledice se lahko kažejo v slabši kakovosti zraka, zmanjšani vidljivosti in večji obremenitvi dihal pri najbolj ranljivih prebivalcih.

Strokovnjaki zato svetujejo spremljanje uradnih opozoril meteoroloških in okoljskih služb ter previdnost v obdobjih povečanih koncentracij delcev v zraku. Hkrati poudarjajo, da doslej ni bilo predstavljenih dokazov, ki bi potrjevali trditve o domnevnem »strupenem saharskem pesku«, kakršne se občasno pojavijo na družbenih omrežjih.

Napisal: K. J.

Vir: Kemijski inštitut, strokovne objave o saharskem prahu

<p>The post Na Facebooku znova opozarjajo na »strupeni saharski pesek« first appeared on NaDlani.si.</p>