Na EPK poklon velikemu Mušiču z več razstavami (tema)

Med najbolj pričakovanimi dogodki EPK Nova Gorica-Gorica je več razstav svetovno uveljavljenega slovenskega umetnika Zorana Mušiča (1909-2005). Prvo bodo odprli na Gradu Štanjel ta mesec, v maju sledita še razstavi na Gradu Dobrovo v Brdih in v Palači Attems-Petzenstein v Gorici. Prvi dve bosta odprti do začetka septembra, tretja do konca oktobra.

Mušič velja za enega od velikih umetnikov druge polovice 20. stoletja. Zelo prepoznavne so njegove krajine, konji in portreti, mednarodno slavo pa mu je prinesel cikel Nismo poslednji (1970-1975), v katerem podobno kot v Dachauskih risbah (1945) tematizira grozo trpljenja in razčlovečenja. Umetnika si poleg rodne Slovenije lastita tudi Italija in Francija, saj je od leta 1945 do smrti živel med Benetkami in Parizom.

Pobudo, da bi se v letu Evropske prestolnice kulture in ob 20. obletnici Mušičeve smrti poklonili umetniku svetovnega formata in na Goriškem rojenemu rojaku, ki je konec 80. let občini Nova Gorica zapustil pomembno donacijo 134 grafik, je dala umetnostna zgodovinarka Nelida Nemec. Gre za zelo dobro poznavalko njegovega opusa, ki je Mušiča tudi osebno poznala.

Nemec je tudi kuratorka razstave v Galeriji Jožeta Spacala na Gradu Štanjel, ki jo bodo odprli v soboto, 19. aprila, in razstave na Gradu Dobrovo v Brdih, ki sledi 14. maja. Skupno bo na ogled več kot sto slik, grafik in risb. 25. maja, na obletnico Mušičeve smrti, bo sledila še razstava v Palači Attems-Petzensetin v Gorici, kurirala jo bo Daniela Ferretti. Tam bo na ogled približno 100 del iz Mušičeve zapuščine in Züriška soba, ki je bodo prenesli iz Švice, kjer je nastala na povabilo sester Dornacher.

Telesa in pokrajine v Štanjelu in na Dobrovem

Razstavni projekt EPK se začenja v Štanjelu na Krasu, kar ni naključje, saj je bil Kras tista pokrajina, ki je Mušiča zaznamovala in ga spremljala vse življenje, vedno znova ga je uzrl v mnogih drugih pokrajinah. Zato je uvodni del razstave na Gradu Štanjel z naslovom Pokrajine teles posvečen dialogu med Mušičem in Spacalom, generacijskima sopotnikoma, ki sta se navdihovala v kraški pokrajini.

Na razstavi bo na ogled nekaj del iz Mušičevega obdobja, ko je živel in ustvarjal v Mariboru in Ljubljani, preden je po vrnitvi iz taborišča Dachau leta 1945 zapustil Slovenijo in se odselil v Italijo. Na ogled bodo tudi dela z Mušičevimi prepoznavnimi kraškimi konji in različnimi krajinami, kjer se “lahko začuti transformacijo med telesom in pokrajino ter pokrajino in telesom,” je za STA povedala kuratorka Nemec.

“Predstavljen bo tudi ciklus Nismo poslednji, v katerem je Mušič tematiziral grozote koncentracijskega taborišča in ki ga je v 70. letih izstrelil v svetovno orbito, saj sem želela Mušiča aktualizirati. Poleg tega sem želela poudariti navezavo na razstavo, ki bo sledila na Dobrovem.”

Razstava na Gradu Dobrovo s podobnim naslovom, Telesa pokrajin, se bo navezala na ciklus Nismo poslednji iz Štanjela z risbami iz Dachaua, ki jih je Mušič ustvaril v tem koncentracijskem taborišču. Tja so ga deportirali po tem, ko ga je na ulici v Benetkah proti koncu leta 1944 aretiral gestapo.

“Predstavljen bo tudi del grafik iz izjemne donacije iz 80. let, ki je tematsko vezan na serijo Nismo poslednji, saj želim, da se gledalca dotakne, kaj pomeni vojna, trpljenje in ne biti človek. Mislim, da bi to želel tudi Mušič sam,” je povedala Nemec.

Na razstavi v Dobrovem bodo na ogled tudi dela iz zadnjega obdobja, ko je umetnik že začel izgubljati vid, tako avtoportreti kot dvojni portreti z ženo umetnico Ido Cadorin. “Na Dobrovem torej prikazujemo obdobje trpljenja, ustvarjanja in obdobje iztekanja življenja, saj kot je Mušič nekoč sam rekel, želi biti ‘rahla sapica'”.

Naslova obeh razstav, Pokrajine teles in Telesa pokrajin, nista naključna, saj je “Mušič kot slikar v delu svojega opusa dosegel prečudovito sintezo dveh ikonografskih motivov – krajine in figure”, pravi kuratorka. V pokrajini je pogosto uzrl trupla, ki so ga spremljala vse od Dachaua. Sam je dejal, da “ko rečem pokrajina, pomislim na trupla, na krajine trupel”.

Skupni katalog, na slovenski strani še dodatna predstavitev grafične zbirke do konca EPK

Predvidoma junija bo izšel tudi skupni katalog v slovenščini in italijanščini za razstave v Štanjelu, na Dobrovem in v Gorici, je za STA povedal koordinator celotnega projekta na Zavodu GO! 2025 Primož Nemec.

Po izteku razstav v Štanjelu in na Dobrovem, ki se zaključita 5. septembra, sledi v obeh galerijah še postavitev razstave grafik iz Mušičeve donacije iz 80. let. Obe razstavi bosta na ogled od 5. septembra do začetka januarja 2026. “Mislim, da je zelo pomembno, da bo Mušič na ogled do konca EPK, s čimer bomo tudi dali večjo simbolno vrednost njegovemu vrhunskemu grafičnemu opusu,” je povedal Nemec.

Prepričan je, da bodo grafike tudi po izteku EPK ponovno na ogled na Gradu Dobrovo. Tam je Goriški muzej leta 1991 postavil stalno Mušičevo zbirko grafik, ki je bila na ogled vse do začetka prenove gradu pred nekaj leti.

Kot del poklona Mušiču v sklopu EPK je sicer v Xcentru v Novi Gorici že od februarja na ogled digitalna instalacija, podoben projekt pa načrtujejo tudi v njegovem rojstnem kraju Bukovica v Vipavski dolini. Kot je povedala Nelida Nemec, je Mušič prav njej med prvim srečanjem leta 1979 povedal, da je bil rojen v Bukovici. Pred tem je namreč v literaturi veljalo, da je njegov rojstni kraj Gorica.

V Sloveniji sicer lahko Mušiča vidimo na stalni razstavi v Narodni galeriji v Ljubljani, ki je pred dobrimi desetimi leti dobila veliko donacijo njegovih del od umetnikovih sorodnikov. Mušič sicer ostaja aktualen in zanimiv zaradi edinstvenega likovnega izraza in univerzalnih tem, ki presegajo čas in prostor, kar daje njegovemu delu arhetipsko razsežnost.

Podrobnosti o razstavnih projektih, povezanih z Mušičem, bodo organizatorji predstavili na novinarski konferenci, ki bo predvidoma naslednji teden v Štanjelu.