Na decembrski skupščini o drugem izplačilu dividend NLB letos

Delničarji NLB bodo na skupščini 14. decembra odločali o predlogu, da se za izplačilo dividend nameni 138,4 milijona evrov oz. 6,92 evra bruto na delnico. To bo drugo izplačilo dividend letos, potem ko so bile dividende v enakem skupnem znesku že izplačane junija. Na dnevnem redu bo tudi predlog za razdelitev delnice NLB.

Uprava in nadzorni svet NLB predlagata, da so do dodatne delitve bilančnega dobička za leto 2025 upravičene osebe, ki so kot delničarji vpisane v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev pri KDD peti delovni dan po datumu skupščine, to je 21. decembra. Izplačilo bo sledilo 22. decembra. Preostali del bilančnega dobička naj bi ostal nerazporejen in predstavljal zadržani dobiček. Predlagani znesek v višini 138,4 milijona evrov za drugo tranšo dividend iz dobička, ustvarjenega v letu 2025, ni vključen v kapitalsko osnovo. Izplačilo tako ne bo vplivalo na kapitalske količnike bančne skupine, ki bodo tudi po izplačilu ostali stabilni in visoko nad regulatornimi zahtevami, so pojasnili v NLB. To bo drugo izplačilo dividend letos, potem ko so bile dividende v enakem skupnem znesku 138,4 milijona evrov oziroma 6,92 evra bruto na delnico že izplačane 23. junija. Skupaj bosta obe izplačili znašali 276,8 milijona evrov oziroma 55 odstotkov dobička NLB, ustvarjenega v letu 2025. Na dnevnem redu skupščine bo tudi glasovanje o predlagani razdelitvi delnice. Uprava in nadzorni svet namreč predlagata, da se osnovni kapital banke v višini 200 milijonov evrov, ki je trenutno razdeljen na 20.000.000 kosovnih delnic, z dnem delitve razdeli na 100.000.000 kosovnih delnic. Razdelitev bi izvedli 8. februarja 2027 oziroma na morebiten poznejši datum, na katerega bi se vsaka delnica, vpisana v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev ob koncu zadnjega predhodnega delovnega dne, razdelila na pet delnic. To pomeni, da bi delničarji imeli večje število delnic, njihove pravice pa bi ostale nespremenjene. Delitev delnic prav tako ne bi vplivala na imetnike globalnih potrdil o lastništvu (GDR), katerih cena in število bi ostala nespremenjena. Ker bi se v skladu s predlogom vsaka delnica razdelila na pet delnic, bi se razmerje med GDR in delnicami spremenilo s sedanjega 5 : 1 na 1 : 1, tako da bi vsak GDR predstavljal eno delnico. Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je spomnil, da je delnica NLB pred nekaj manj kot osmimi leti, 14. novembra 2018, trgovanje na Ljubljanski borzi začela pri ceni 51,50 evra. Torkovo trgovanje je zaključila pri ceni 209 evrov, kar po njegovih besedah odraža velik napredek, ki sta ga NLB in njena skupina dosegli v tem obdobju, kot tudi zaupanje, ki jim ga izkazujejo vlagatelji. Dodal je, da si želijo omogočiti dostopnost delnic NLB čim širšemu krogu vlagateljev. “Zato verjamemo, da bi predlagana razdelitev delnic, ki bi ji sledila nižja cena posamezne delnice, te naredila cenovno dostopnejše in olajšala trgovanje, s čimer bi našo zgodbo približali večjemu krogu tako malih kot institucionalnih vlagateljev v Ljubljani, Londonu in širše,” je zapisal v sporočilu za javnost.