Na blejskem mednarodnem forumu o konkurenčnosti Evrope

IEDC – Poslovna šola Bled danes gosti tradicionalni mednarodni predsedniški forum z naslovom Konkurenčna Evropa – izgubljeni raj ali novi zagon. Na forumu strokovnjaki in gospodarstveniki razpravljajo o tem, kako preoblikovati gospodarsko vizijo EU, se spopasti s kritičnimi izzivi in okrepiti konkurenčnost na svetovnem prizorišču.

Sodelujoči obravnavajo položaj Evrope v svetovnem gospodarstvu in njeno potrebo po novi konkurenčni dinamiki na podlagi analize nekdanjega predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija o evropski konkurenčnosti. Medtem ko je profesor na Univerzi St. Gallen v Švici Tomas Casas i Klett opozoril na številne slabosti Evrope, pa je generalna direktorica za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja pri Evropski komisiji Kerstin Jorna nanizala načrtovane ukrepe Evropske komisije.

Casas i Klett je med osrednjimi težavami EU izpostavil upravljanje. Prepričan je, da ima Evropa zelo sposobne uradnike, težava pa je kompleksnost organizacije in razpršena odgovornost. Za močno evropsko gospodarstvo je po njegovem mnenju potrebna močna, povezana EU, saj je kot unija že v osnovi šibkejša od ZDA in Kitajske.

Kot ključno prednost ZDA Casas i Klett vidi tamkajšnje poslovne elite. “Dobre elite so odlične za državo. So tiste, ki ustvarjajo vrednost, vlagajo v razvoj in poganjajo človeštvo naprej,” je navedel. Ob tem je kot pomembno izpostavil kroženje elit oziroma razpršeno vlaganje in inovacije na različnih področjih. V Evropi je bila po drugi svetovni vojni poslovna elita avtomobilska industrija in tako je še danes.

Medtem ko imajo Američani vizionarske elite, ki ustvarjajo vrednost, so prednost Kitajske zelo živi poslovni ekosistemi in dobaviteljske verige, je navedel. Opozoril je na padanje konkurenčnosti Evrope skupaj z zmanjšanjem stopnje rasti produktivnosti in visoko ceno energije.

Kot prednost Evrope pa je izpostavil njen skupni trg, brez katerega bi bila še v veliko slabši situaciji. Vendar je treba tudi to področje okrepiti in ukrepati takoj; konec koncev imata Kitajska in ZDA kot državi že sami po sebi enotni trg, je opozoril.

“Evropa potrebuje nov zagon, novo energijo,” je poudaril. Res so investicije v Evropi visoke, vendar pa se vlaga tudi v napačne stvari, je ocenil. “V Evropi se premalo tvega. Elite v Evropi so strahopetne, brez tveganja pa ni donosa,” je dejal, prepričan, da še obstaja upanje za evropsko blaginjo, ki je po njegovih besedah sedaj na kocki.

Prav blaginja je tista, ki bo prva prednostna naloga nove komisije, je zagotovila Kerstin Jorna. Prepričana je, da Evropa ni izgubljeni raj. EU je po njenih besedah močna in bo ostala skupaj, saj ima veliko novega zagona. “EU je skupek držav in upravljanje diverzitete je zahtevno, ampak ima tudi velike prednosti,” je izpostavila.

Pojasnila je, da se v EU uvajajo novi poslovni modeli za prihodnost. Ker gre za inovacijo, so na poti do prave rešitve tudi napake, ampak Evropa ima veliko moč učiti se, je navedla. Zaveda se, da evropska konkurenčnost potrebuje nov zagon. Izpostavila je velike zelene investicije, ki iz leta v leto rastejo. Takšne so denimo investicije v proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije in prav zelena energija je tudi najcenejša, je poudarila.

Naštela je tudi nekatere ukrepe, ki se obetajo za okrepitev enotnega trga, za večjo koherentnost in jasnost pravil, za boljše pogoje poslovanja, za olajšanje investiranja in za manjše zahteve pri poročanju. Potrebne so tudi investicije v energetsko infrastrukturo. “Vse te vidike moramo pospešiti, da ohranimo konkurenčnost,” je izpostavila.