Na arhitekturnem bienalu v Benetkah odprli slovenski paviljon

V Benetkah so v sklopu 19. arhitekturnega bienala danes odprli slovenski paviljon. Slovenija se letos v Arzenalu predstavlja s projektom Mojstri gradijo. Kot je na odprtju poudarila ministrica za kulturo Asta Vrečko, sta kustosa Ana Kosi in Ognen Arsov izpostavila temo, ki se zdi pogosto nevidna, a je zelo na mestu.

Po ministričinih besedah živimo v zanimivih časih, v vmesnem obdobju, ko nas razvoj na področju umetne inteligence še vedno fascinira, do tega, da bo umetna inteligenca postala nenadomestljiva, tako v arhitekturi kot drugih aspektih življenja. Slovenski paviljon v središče postavlja vprašanje, kdo je tisti, ki gradi in na kakšen način gradimo svet okoli nas. S pomočjo strojev ga gradijo ljudje, ki pa morajo imeti po ministričinih besedah ustrezne delovne pogoje in tudi plačilo.

V času, ko nam “globalno gledano ničesar ne primanjkuje, a hkrati povsod primanjkuje vsega”, je arhitekturni bienale platforma, ki vsaki dve leti v Benetkah zbere največje vizionarje iz vsega sveta, da razmišljajo o viziji družbe ter odpirajo nove poglede na načine bivanja, gradnje, rešitve na področju trajnostni in sodelovanja. A kot je poudarila ministrica, se zdi, da ponavadi umanjka odločitev, ki pa mora biti “tako politična kot tudi odločitev vseh nas” za ustvarjanje dobrih delovnih pogojev in ohranjanje okolja tudi preko arhitekture in vzdržne gradnje za prihodnost.

Direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) ter komisarka slovenskega paviljona Maja Vardjan je za STA povedala, da tema letošnjega bienala Integlliens. Naravno. Umetno. Kolektivno preizprašuje različne oblike inteligence, ne zgolj umetno inteligenco, ter kliče k bolj vključujoči definiciji oziroma opredelitvi skozi kolektivno, naravno, umetno. Kliče k sodelovanju različnih aspektov, kar pripomore k hitrejšemu reševanju težav ter predvsem podnebne krize ob tem, da je znano, da gradbeni sektor prispeva več kot 40 odstotkov toplotnih emisij.

Slovenski paviljon se pozicionira med umetnim in kolektivnim ter pripoveduje o tem, da je arhitektura izjemno sodelovalen proces ter oblika kolektivne inteligence, kjer pomembno vlogo igrajo mojstri oziroma delavci na gradbiščih, ki s svojim znanjem in veščinami prispevajo h kakovosti arhitekture, a so v arhitekturnem in splošnem diskurzu popolnoma spregledani. Skozi inteligenco mojstra slovenski paviljon odgovarja na širšo temo bienala, je še povedala komisarka slovenskega paviljona.

Obiskovalec se v slovenskem paviljonu sreča s štirimi totemi, ki ponazarjajo družino mojstrov z gradbišča. Kot je na nedavni predstavitvi na ministrstvu za kulturo povedal kustos projekta Arsov, vsak totem izhaja iz značilnosti konkretnih mojstrov, vendar postavljeni v paviljon niso le reprezentacija določenih oseb, ampak so spomeniki mojstrstvu, ki presegajo posameznika ter so prepuščeni novim zgodbam, interpretacijam in asociacijam. Ob totemih je projiciran velikoformatni dokumentarni video o procesu njihove gradnje.

Projekt Mojstri gradijo sicer sestavljajo trije enakovredni deli, poleg prostorske instalacije v Arzenalu še katalog in medresorski simpozij o arhitekturni produkciji v Sloveniji, ki bo novembra v MAO.

Letošnji arhitekturni bienale ponuja 66 nacionalnih predstavitev. Poteka še na Vrtovih in nekaterih drugih lokacijah v mestu. Za širšo javnost bo vrata odprl v soboto, sklenil se bo 23. novembra.