Musk je upočasnil napredek gibanja proti svobodi govora, Zuckerberg bi lahko obrnil smer

Jonathan Turley, profesor na Univerzi George Washington, avtor uspešnice “Nepogrešljiva pravica: Svoboda govora v dobi besa”, je že na začetku leta napisal kolumno v časniku USA Today o ponovni vzpostavitvi zaščite svobode govora na Facebooku in Meti. Meta je namreč najavila, da bo sledila omrežju X glede zmanjševanja sistemov cenzure. 

“Takrat sem zapisal, da bi morala skupnost, ki zagovarja svobodo govora, Meti dati priložnost, da dokaže, da ne gre zgolj za ponovno vzpostavitev svobode govora, ampak za dejansko opustitev svojih prejšnjih praks. Zdi se, da je dosegla velik napredek, in nekateri se vračamo na Facebook,” v svojem zapisu izpostavlja Jonathan Turley.

“Pred kratkim sem ustvaril Facebook račun. Nihče ni bil bolj presenečen kot jaz sam. Od moje knjige “Nepogrešljiva pravica” do mojih preteklih kolumn sem bil eden najbolj glasnih kritikov Facebooka in Mete zaradi politike svobode govora. Od njihove obsežne cenzure do tega, da niso razkrili podrobnosti o sodelovanju z zvezno vlado, so mnogi v Meti videli utelešenje gibanja proti svobodi govora, ki raste po vsem svetu,” je Turley zapisal v omenjeni kolumni.

Musk je spremenil smer boja za svobodo govora

V nadaljevanju je opomnil, da se je dogodil Elon Musk, ki je kupil Twitter in povzročil prenehanje obsežne cenzurne operacije. Slednji je tudi predal dokumente znane kot “Twitter files”, ki so potrdili obsežno sodelovanje vlade z akademskimi krogi in družbenimi omrežji pri cenzuriranju govora. Svoje dokumente pa je objavil tudi Facebook. Ustanovitelj Mark Zuckerberg se je opravičil za preteklo izvajanje cenzure in se zavezal, da bo obnovil zaščito svobode govora. S tem je Meta sprejela nekatere spremembe, ki jih je Musk uvedel na novo imenovanem X.

“Kot sem že navedel v svoji kolumni, potrebujemo Meto. Musk je spremenil smer boja za svobodo govora, vendar je razliko med podjetjema nemogoče prezreti,” izpostavlja Turley in opominja, da ima X približno 600 milijonov uporabnikov, Facebook pa še naprej ostaja največje družabno omrežje z več kot tremi milijardami uporabnikov. “Za zagovornike svobode govora je to razlika med vstopom Anglije v II. svetovno vojno in vstopom Združenih držav. Musk je upočasnil napredek gibanja proti svobodi govora. Zuckerberg bi lahko obrnil smer,” ob tem pojasnjuje.

Meta Mark Zuckerberg, Lauren Sanchez, Jeff Bezos, Sundar Pichai in Elon Musk (Foto: AFP)

Profesor pravi, da je govoril z Joelom Kaplanom, glavnim direktorjem za globalne zadeve, v zvezi z napredkom v podjetju. “Bil je izjemno transparenten in odkrit glede njihovih prizadevanj, in to, kar sem izvedel, je bilo spodbudno.” Kaplan je povedal, da podjetje zaradi večje tolerance do nasprotnih stališč ni doživelo eksplozije sovražnega govora. Priznal je, da so odstranjevali vsebine, ki jih ne bi smeli. Za več kot 50 odstotkov so zmanjšali število napačno označenih vsebin, ne da bi se povečala njihova razširjenost. S pomočjo označevanja in človeškega pregleda spremljajo, kolikokrat se njihovi klasifikatorji zmotijo.

Temeljito so spremenili način obravnave vsebin. Politične vsebine se je začelo obravnavati kot druge vsebine. Facebook se sedaj podobno kot X zanaša na opombe skupnosti (community notes) namesto na odstranjevanje objav. Največja sprememba pa je rezultat sprememb v razvrščevalnikih podjetja – samodejnih sistemih, ki uveljavljajo pravila. Meta je ugotovila, da so bili ti preširoki, kar je rezultiralo v pretiranem odstranjevanju vsebin. Izklopili so klasifikatorje z nizko natančnostjo, razen za nezakonita in zelo resna področja – kot so terorizem, spolno izkoriščanje otrok, droge, goljufije in prevare.

“Zdi se, da izkušnje pri Meti potrjujejo tisto, kar nekateri od nas že dolgo trdimo. Popuščanje tistim, ki zahtevajo cenzuro, le povzroča nepotešljiv apetit po večjem omejevanju govora. Podžiga skupino govorofobov, ki porabijo več časa za utišanje drugih kot za izražanje lastnega mnenja,” izpostavlja Turley in dodaja, da Meta ob ponovni vzpostavitvi večje zaščite svobode govora ni doživela sorazmernega porasta spornih vsebin.

Foto: AFP

Evropska unija ostaja grožnja

Profesor pravi, da podjetje največji izziv še vedno čaka. “Evropska unija ostaja največja grožnja svobodi govora, s katero se soočajo Američani. Potem ko je Musk kupil X z obljubo o ponovni vzpostavitvi svobode govora, so osebnosti, kot je nekdanja državna sekretarka Hillary Clinton, zahtevale, da EU uporabi svoj zloglasni zakon o digitalnih storitvah, da bi X prisilila k cenzuri Američanov,” je pojasnil in dodal, da je EU Musku po navedbah New York Timesa zagrozila z globami, ki bi lahko presegle milijardo dolarjev.

Meta se po njegovih besedah očitno nadeja kompromisa EU, ki bi lahko še naprej nasprotovala njenemu zanašanju na opombe skupnosti namesto neposredne cenzure. EU bi se lahko uprla tudi zmanjšanju širših klasifikatorjev. Ker Trumpova administracija opozarja EU na njena prizadevanja za cenzuro Američanov, je Turley prepričan, da bi lahko Meta pomagala ponovno vzpostaviti mogočno zavezništvo za svobodo govora. “Skupnost svobode govora bi lahko prvič imela koalicijo vladnih in korporativnih zaveznikov, ki bi se lahko postavili po robu EU,” je izpostavil. Prepričan je, da mora skupnost za svobodo govora podpreti Meto. “To ne pomeni, da smo tepci. Pogosto smo našli lažne prijatelje tako v vladi kot v korporacijah. Če bo Meta ostala na tej poti, bi lahko končno imeli koalicijo tistih, ki so se pripravljeni boriti za svobodo govora na svetovni ravni,” je zaključil.

S. K.