Mungo – kraj posušenih jezer v avstralskem Outbacku

Narodni park Mungo (ali Mungo National Park) ima morda malo zavajajoče ime. Mungo je namreč tudi žival, ki pa živi v Afriki, v Avstraliji pa je ne najdemo. Torej, da takoj razčistimo: narodni park Mungo v Avstraliji ni znan po živali mungo, pač pa po svoji izredno suhi pokrajini, ki pa je bila nekoč del velikega sistema jezer. Nenavadno, kajne? Danes sama puščava, nekoč pa je bila tu voda in so tod plavale ribe. Midva si bova svoj obisk narodnega parka Mungo zapomnila predvsem po hudi vročini, nenavadnih strukturah ter res velikem številu kengurujev in emujev.

Kenguru na prostrani pokrajini avstralskega outbacka

Narodni park Mungo – avstralski outback malo drugače

Narodni park Mungo leži v odročni pokrajini jugovzhodne Avstralije (dejansko spada pod New South Wales) in je del območja svetovne dediščine Willandra Lakes. Na tem področju je bilo namreč pred več tisoč leti kar 14 jezer, kar je nepredstavljivo glede na današnjo pokrajino tam. Sama puščava, ravnina, pesek in občasno kakšen grm. Da bi bila tu nekoč jezera … še v sanjah si tega ne bi predstavljal.

Suha pokrajina parka Mungo je bila nekoč dno jezera

Lokacija parka Mungo in kako priti do tja

Narodni park Mungo se nahaja približno 875 km zahodno od Sydneyja – po domače povedano: sredi ničesar. Najbližje malo večje mesto je Mildura, ki je oddaljena 110 km (južno od marka). Mislim, da je edina možnost, da prideš do parka lasten prevoz. Obstaja več cest v park, iz različnih smeri pridejo, a vsem je skupno, da so makadamske in v precej slabem stanju. Terensko vozilo načeloma ni potrebno, razen tekom deževja, ko ceste postanejo blatne. Čeprav je recimo iz Mildure le okoli 85km, vožnja traja okoli 2h. Zato je pomembno, da v Milduri “tankate” in imate v avtu dovolj vode in hrane. Mungo je namreč res sredi ničesar in ne pričakovat, da bo tam trgovina ali restavracija.

Emu na cesti proti Mungo NP

Kratka zgodovina parka Mungo

Narodni park Mungo je nekoč prekrivala mreža velikih sladkovodnih jezer, ki so pred približno 18 000 leti presahnila. V tej pokrajini so arheologi našli ostanke ene najstarejših znanih človeških kultur, pa seveda ostanke rastlin in živali na tem področju. Najdbe, kot so okostja Aboridžinov Mungo Man in Mungo Lady, ki segajo več kot 40 000 let v preteklost, dokazujejo, da je tukaj živela ena najstarejših stalnih človeških naselbin. Z arheološkega in geološkega vidika torej izredno zanimiv kraj.

Kaj si pogledati v parku Mungo (znamenitosti)

Mungo je bil že dolgo na najinem seznamu želja, ampak kaj je tam zares za videti? Še malo puščave? Vendar sva puščave na tem potovanju že kar veliko videla, sva sva se pripeljala vse od Uluruja in mimo Coober Pedya skozi veliko avstralsko puščavo. Ker sva pač imela čas, sva se vseeno zapeljala do parka Mungo, da ga pogledava in odkljukava s seznama.

To je Mungo: ravnina pod žgočim soncem

Mungo Visitor Center

Prva stvar, ki sva si jo pogledala, je bil center za obiskovalce. Navadno naju te stvari ne zanimajo, ampak je bilo zunaj tako vroče, da sva izkoristila prvo priložnost, da sva šla nekam na hladno na klimo :). In izkazalo se je, da je tale Mungo Visitor Center prav zanimiv, da nama je dal prve informacije o parku, vpogled v živali, rastline in ljudi, ki so nekoč tu živeli. (midva pred tem o parku nisva vedela ničesar, razen, da ima zanimivo puščavsko pokrajino). Hkrati pa sva se tu pozanimala še za pot naprej – ranger nama je povedal, da ni treba iti po isti cesti, pač pa obstaja še ena, ki gre bolj direktno v najino smer. Super novica, glede na to, da naju je naslednji dan čakala res dolga vožnja.

Koliko kengurujev vidiš na fotografiji?

Walls of China

Walls of China ali po domače kitajski zid se nahaja tudi v parku Mungo (ne samo na Kitajskem :)). Gre za lunasto oblikovane sipine, ki jih je erozija s časom oblikovala v zanimive strukture. Danes je to pravzaprav stena iz peščenjaka, saj se je sipina v tisočletjih “strdila” v mehko kamnino. Voda in veter pa jo pridno oblikujeta še danes. Najlepši razgledi so ob sončnem zahodu. Tole je tudi glavna znamenitost parka Mungo in zaradi fotografij tega sva midva prišla sem. Walls of China lahko vidiš z razgledne ploščadi, če pa bi želel iti čisto blizu, pa moraš z vodnikom, saj je območje zaščiteno in zelo krhko.

Walls of China, no vsaj del tega

Pohodniške in kolesarske poti plus razgledna cesta

Po parku Mungo so speljane številne pohodniške in kolesarske poti. Verjetno je to lahko zanimiva aktivnost v hladnejših mesecih. Novembra je bilo tam neznosno vroče in si nisva predstavljala, da bi hodila več kot 5 minut po žgočem soncu. Je pa treba kolesa pripeljat s seboj, saj izposojevalnice v samem parku ni.

Midva sva se odločila za vožnjo po razgledni cesti. Od informacijskega centra pelje dvosmerna cesta do Red Top Lookout, to je razgledna ploščad, od koder se vidi Walls of China. To je približno 16km v eno smer, torej vsega skupaj (z ogledi vred) tja in nazaj slabo uro. Druga možnost pa je celotna krožna pot, ki pelje po robu nekdanjega jezera Mungo in ponuja še več razgledov ter vsekakor mir in tišino ter odmaknjenost od sveta. Na sredi te poti je tudi par “bush camp” – zelo preprostih kampov, kjer lahko prespiš pod tisočerimi zvezdami.

V daljavi se vidi rob, breg nekdanjega jezera

Opazovanje živali

V parku Mungo živi veliko avstralskih divjih živali. Na stotine kengurujev, emujev ter ptic se da videti, kljub puščavski pokrajini. Za naju je bil tole gotovo najboljši del celotnega obiska parka Mungo.

Družina emujev v parku Mungo

Vstopnina in praktične informacije

Za vstop v narodni park Mungo je potrebno plačati vstopnino, ki znaša približno 8 AUD na vozilo na dan. Plača se jo preko spleta ali pa z gotovino v parku (imej točno vsoto, saj moraš denar dati v kuverto in v poseben nabiralnik). Park ima nekaj zelo osnovne infrastrukture, vključno s kampi (obvezna vnaprejšnja rezervacija!!!) ter enim lodge-om (Mungo Lodge – povezava do Bookinga je tule), piknik prostori in stranišči. Signal za telefon je ali ga pa ni. Odvisno od operaterja in točne lokacije znotraj parka. Na območju ni bencinskih črpalk ali trgovin, zato je pomembno, da s seboj prinesete dovolj hrane, vode in goriva.

Najboljši del obiska parka Mungo za naju …

Ok, saj je Mungo lep in zanimiva pokrajina, ampak nama se ni zdel tako poseben, da bi ga res priporočala dalje. Pač imela sva čas, peljala sva se mimo (ok, to je relativno, kaj je blizu oz. kaj v Avstraliji pomeni, da se pelješ mimo, kakšnih 100km je bilo gotovo iz poti) in sva si ga pogledala. In verjetno bi si po obisku mislila, da je bilo vse skupaj malo brez veze, če ne bi bila pot iz parka tako zelo posebna. V osnovi sva želela počakat sončni zahod v parku Mungo in it takrat gledat tisti Walls of China. Pa nama je ranger rekel, da če ne misliva prespat v parku, naj greva na pot prej. Par ur prej, da prideva do prvega mesta še po svetlem. Ceste iz oz. v park so namreč precej slabe in je težko vozit v temi, predvsem pa so problem živali, ki se tu pač prosto sprehajajo. Jaz sem si mislila, da tako grozno pa tudi ne more bit, Rok je bil bolj previden in tako sva kakšni 2h pred sončnim zahodom začela z vožnjo po makadamski cesti ven iz parka. Vožnjo, ki je namesto 1,5h trajala 3h, pa še nisva prišla do cilja.

Kenguru na cesti pred nama!

Zakaj? Zaradi živali! Takoj, ko sva se odpeljala od turističnega informacijskega centra, sva po par sto metrih že videla prvega kenguruja. Navdušena seveda! In potem se peljeva dalje in vidiva naslednjega in še naslednjega … vsi po vrsti so stali ob robu ceste ali pa skakali čez cesto. In vsi po vrsti so imeli neke samomorilske ideje, saj so recimo stali ob cesti in naju gledali. Ko sva z avtom prišla čisto do njih pa so se zadnji moment odločili, ali bodo skočili pred avto ali v stran. Kakšne trapaste živali sva si mislila. Kot