Muhe in njihove ličinke oz. črvi v smeteh? Kako ukrepamo brez strupov?

Muhe na vlažno organsko snov odložijo jajčeca, iz njih pa se lahko že zelo hitro razvijejo bele ličinke, mušji črvi.

Hišna muha lahko naenkrat odloži od približno 75 do 150 jajčec, v življenju pa več sto. Jajčeca odlaga predvsem v vlažen razpadajoč material. V toplem vremenu se razvoj močno pospeši; zato se lahko zdi, da so se ličinke v zabojniku pojavile čez noč.

Muha lahko jajčeca odloži že na hrano, ki je nekaj časa ostala nepokrita v kuhinji, na terasi ali v posodi za živali. Ko ostanke pozneje odvržemo v zaprt zabojnik, so lahko jajčeca že na njih.

Škropljenje z insekticidi ni prava dolgoročna rešitev. Če hrana, vlaga in dostop ostanejo, se bodo ličinke pojavile znova. Raziskava je pokazala, da tudi večina pogosto ponavljanih »naravnih odganjalcev« – eterična olja, kis, limona, lovor, sol – ne reši osnovnega problema.

Mehanska prepreka za muhe

Najbolj učinkovita zaščita brez strupov je, da muhi fizično preprečimo dostop do hrane in odstranimo vlažno organsko snov, v kateri se razvijajo ličinke. Največ lahko naredimo z zapiranjem, hlajenjem, sušenjem in rednim odstranjevanjem organskih ostankov.

stock.adobe.com

1. Ostankov hrane ne puščamo nepokritih

Prvi ukrep se začne še pred košem za smeti. Ostanke mesa, rib, mlečnih izdelkov, kuhane hrane in hrane za živali je treba odstraniti ali pokriti takoj po uporabi.

Posebej hitro privabljajo muhe:

• ostanki mesa in rib,
• kosti in koža,
• mokra hrana za mačke in pse,
• prazne embalaže z ostanki hrane,
• uporabljene plenice,
• gnilo sadje,
• ostanki hrane na žaru.

2. Najbolj problematične ostanke lahko zamrznemo

Eden najučinkovitejših ukrepov v gospodinjstvu je zamrzovanje ostankov mesa, rib, kosti in mokre hrane do dneva odvoza.

Ostanke spravimo v namensko zaprto posodo ali vrečko v zamrzovalniku in jih v zabojnik odložimo tik pred praznjenjem. Tako nimajo časa gniti, oddajati vonjav in privabljati muh. Zamrzovanje ostankov v poletnem času priporočajo tudi nekatere javne službe in univerzitetni programi ravnanja z biološkimi odpadki. Ta ukrep je posebej uporaben tam, kjer biološke odpadke odvažajo le enkrat tedensko ali še redkeje.

3. Odpadki morajo biti fizično nedostopni muham

Koš v kuhinji in zunanji zabojnik morata imeti pokrov, ki se popolnoma zapre. Pokrov, ki ostaja nekoliko dvignjen zaradi prepolnega zabojnika ali zataknjene vrečke, je za muho dovolj velika odprtina.

Odpadke zapremo skladno s pravili lokalne komunalne službe.

Če je dovoljeno, lahko posebej problematične odpadke dobro zavijemo in vrečko tesno zavežemo. Pomembno je, da pred zavezovanjem iz nje iztisnemo čim več zraka. Tesno zapiranje zmanjša širjenje vonja ter muhi prepreči dostop do vsebine.

Vrečk ne smemo napolniti toliko, da se trgajo ali da iz njih izteka tekočina.

stock.adobe.com

4. Mokre odpadke naredimo čim bolj suhe

Mušje ličinke potrebujejo vlažno okolje. Tekočina na dnu zabojnika, razlita omaka ali sok iz mesa in sadja ustvarijo idealne pogoje za njihov razvoj. Preden embalažo zavržemo, iz nje odstranimo ostanke in jo, kadar je to smiselno, speremo. Mokrih odpadkov ne puščamo prosto razsutih po zabojniku.

Dno manjšega kuhinjskega zbiralnika lahko obložimo z nekaj plastmi nepotiskanega oziroma čim manj potiskanega papirja, papirnato vrečko ali drugim materialom, ki ga sprejema lokalni sistem zbiranja. Papir vpije del tekočine. Po pranju mora biti posoda pred ponovno uporabo popolnoma suha.

5. Zabojnik prestavimo iz neposrednega sonca

Toplota pospešuje razkrajanje, nastajanje vonjav in razvoj muh. Če je mogoče, naj bo zunanji zabojnik v senci, na zračnem mestu in ne neposredno ob vratih ali oknu. Senca sama po sebi ne prepreči ličink, vendar upočasni procese v zabojniku. Zlasti črn zabojnik na soncu se lahko močno segreje, zato že majhna napaka pri zapiranju hitro povzroči težave.

6. Koš praznimo pogosteje, še preden začne smrdeti

Majhen notranji koš za biološke odpadke je poleti bolje prazniti po vsakem obroku oz. pripravi hrane.

Pri tem očistimo tudi:

• notranjost in spodnjo stran pokrova,
• robove, na katerih se nabirajo ostanki,
• tečaje in ročaje,
• tla pod košem,
• mesto, kjer hranimo vrečke,
• posode za hrano živali.

Jajčeca so majhna in jih lahko spregledamo. Posebej pomembni so robovi in razpoke, kjer ostane malo tekočine ali hrane.

Ko je zabojnik izpraznjen, ga najprej speremo, nato pa notranjost, pokrov in robove zdrgnemo s krtačo, vročo vodo in običajnim detergentom. Mehansko drgnjenje odstrani ostanke hrane, maščobo in morebitna jajčeca.

Samo spiranje z vodo pogosto ni dovolj, saj na plastiki ostane tanek sloj organske umazanije. Prav tako ni dovolj, da zabojnik zgolj odišavimo. Močan vonj čistila lahko začasno prekrije smrad, vendar ne odstrani snovi, na kateri se muhe hranijo in razmnožujejo. Po pranju pustimo zabojnik odprt, da se popolnoma posuši, nato ga znova zapremo.

stock.adobe.com

8. Kaj storiti, ko so ličinke že v zabojniku?

Če so se ličinke že pojavile, najprej odstranimo vse odpadke oziroma počakamo na praznjenje zabojnika. Preostale ličinke lahko prelijemo z zelo vročo ali vrelo vodo. Tak postopek priporočajo številne javne službe za ravnanje z odpadki. Nato zabojnik zdrgnemo s krtačo in detergentom, speremo ter popolnoma posušimo. Vrela voda je način fizičnega uničenja ličink, ne pa preventivno sredstvo. Če naslednjo vrečko z ostanki znova pustimo dostopno muham, se bo težava ponovila.

9. Sol, kis, soda in eterična olja niso glavna rešitev

Po spletu krožijo številni nasveti o soli, kisu, sodi bikarboni, apnu, cimetu, lovorju, citroneli in različnih eteričnih oljih. Nekatere snovi lahko ob neposrednem stiku posamezne ličinke izsušijo ali za kratek čas spremenijo vonj zabojnika. Ni pa zanesljivih dokazov, da bi z njimi dolgoročno preprečili dostop muh in odlaganje jajčec.

Naravno poleg tega še ne pomeni nenevarno. Koncentrirana olja so lahko škodljiva za mačke, pse, vodne organizme in druge živali. Ne smemo jih zlivati v odtoke, polivati po kompostu …

Najvarnejša in hkrati najzanesljivejša zaščita ostaja fizična: zaprt pokrov, zaprti odpadki, nizka temperatura, suha posoda in redno čiščenje.

Kako preprečiti ličinke v kompostniku?

Ličinke v zunanjem kompostu niso problem. Nekatere pripadajo vrstam muh, ki sodelujejo pri razgradnji organskih snovi. Kljub temu večje število ličink pogosto kaže, da je kompost premoker, da vsebuje preveč kuhinjskih ostankov ali da je sveža hrana ostala na površini.

Sveže kuhinjske odpadke v tem primeru zakopljemo v notranjost komposta in jih prekrijemo s suhim materialom, denimo:

• suhim listjem,
• drobno natrganim nebarvanim kartonom,
• slamo,
• suhimi vejicami,
• žagovino iz neobdelanega lesa.

Kaj ne sodi v kompost?

12 stvari, ki jih ne bi smeli nikoli vreči na kompost

Mušice zahtevajo drugačen pristop

Majhne kosmate mušice ob umivalniku ali prhi pogosto niso hišne muhe, temveč odtočne mušice. Njihove ličinke živijo v sluzasti organski oblogi v notranjosti cevi. Tudi tu škropljenje odraslih žuželk ne reši težave. Odtok je treba odpreti in mehansko zdrgniti z dolgo trdo krtačo, odstraniti lase, maščobo in sluz ter po potrebi očistiti sifon. Vrela voda lahko zmanjša število ličink, vendar pogosto ne odstrani obloge na stenah cevi. Tudi mešanica sode in kisa lahko zapeni, ne zagotovi pa nujno mehanskega čiščenja celotne cevi. Če se odtočne mušice vračajo, je treba preveriti zamašitev, puščanje, redko uporabljene odtoke in morebitne poškodbe kanalizacijskih cevi.

Muham preprečimo tudi vstop v prostor

Na okna in vrata namestimo cele, dobro prilegajoče se mreže proti insektom ali komarnike. Če muhe vseo zaidejo v notranje prostore, jih lahko učinkovito polovimo z UV pastmi za komarje – zatemnimo prostor in počakamo, da se ujamejo.

The post Muhe in njihove ličinke oz. črvi v smeteh? Kako ukrepamo brez strupov? appeared first on Eko Dežela.