Možgani hrepenijo po starih navadah: zakaj nam “babičini hobiji” dejansko pomagajo

Po napornem dnevu večina ljudi poseže po telefonu. Drsenje po novicah, družbenih omrežjih in kratkih videih se zdi kot počitek, a možgani imajo o tem drugačno mnenje. Strokovnjaki opozarjajo, da takšna oblika sprostitve pogosto ne umirja, temveč dodatno spodbuja živčni sistem. Če želimo možgane resnično razbremeniti, se je včasih vredno ozreti nazaj.

Dejavnosti, ki jih pogosto povezujemo z našimi babicami in dedki, danes dobivajo novo znanstveno potrditev. Ne gre za nostalgijo, temveč za preprost mehanizem delovanja možganov.

Zakaj telefon ni počitek, kot si mislimo?

Možgani čez dan sprejmejo ogromno odločitev, informacij in dražljajev. Zvečer potrebujejo prehod v mirnejše stanje. Težava sodobnega zaslona je, da ponuja ravno nasprotno.

Preobremenjenost z dražljaji

Hitro menjavanje vsebin, svetloba zaslona in stalna potreba po odzivu možgane ohranjajo v stanju pripravljenosti. Namesto umiritve se stresni sistem znova aktivira, kar vpliva na spanec, zbranost in dolgoročno počutje.

Štrikanje

Zakaj delujejo “stari” hobiji?

Topel čaj, sestavljanje sestavljanke, pletenje ali počasno reševanje križanke imajo skupno lastnost. Umirjajo tempo misli. Gre za dejavnosti brez pritiska, brez ocen in brez stalnega zunanjega dražljaja.

Počasni gibi, jasna struktura

Ponovljivi gibi pri pletenju ali kvačkanju ter jasen cilj pri sestavljanki pomagajo možganom preiti v stanje mirne osredotočenosti. To ni dolgčas, temveč aktivna sprostitev.

Znanost potrjuje učinke

Raziskave zadnjih let kažejo, da takšne dejavnosti niso le prijetne, temveč koristne. Študije so pokazale, da ročna dela pozitivno vplivajo na duševno ravnovesje, pomagajo pri soočanju z žalovanjem, kroničnimi bolečinami in stresnimi obdobji.

Uganke namesto adrenalina

Primerjava različnih vrst videoiger je razkrila zanimiv vzorec. Le miselne uganke so pri udeležencih zmanjšale stresni odziv telesa. Igre, ki temeljijo na hitrosti, strahu ali vznemirjenju, so imele nasproten učinek.

Narava je tihi zaveznik

Opazovanje ptic, sprehodi in bivanje v naravi imajo podobne učinke kot babičini hobiji. Čas zunaj zmanjšuje psihološko stisko in izboljšuje splošno počutje. Tudi kratki večerni sprehodi lahko pomagajo možganom, da se odklopijo od dnevnega ritma.

Kako izbrati pravi hobi zase?

Izbira ni univerzalna. Pomembno je prisluhniti lastnemu stanju. Če ste utrujeni, so primernedejavnosti s počasnimi, ponavljajočimi gibi. Pletenje, kvačkanje ali preprosto zlaganje predmetov pomirjajo živčni sistem. Če ste miselno preveč budni, pa so pravi odgovoru uganke, križanke ali sestavljanke, ki pomagajo preusmeriti pozornost in umiriti razpršene misli.

Zakaj so ti hobiji znova aktualni?

Ne zato, ker bi bilo življenje nekoč boljše, temveč ker so bili ritmi počasnejši. Današnji možgani potrebujejo protiutež digitalnemu tempu. Stari hobiji niso korak nazaj, temveč prilagoditev sodobnemu svetu. Namesto še enega večera pred zaslonom si možgani pogosto želijo nekaj tihega, počasnega in preprostega. In prav tam se skriva njihov resnični počitek.

Ali ste vedeli? 10 neverjetnih dejstev o človeških možganih!

Znanstveniki opozarjajo: Ugasnite telefon pred spanjem, vaši možgani vam bodo hvaležni

Zakaj si možgani po kosilu zaželijo torto? Nova študija ponuja odgovor

Alkohol in možgani: Nova študija razkriva šokantne učinke

Objava Možgani hrepenijo po starih navadah: zakaj nam “babičini hobiji” dejansko pomagajo se je pojavila na Vse za moj dan.