Motoristi, previdno! Začetek sezone prinaša navdušenje, a tudi pasti

Na cesti se je znova začel odvijati eden najlepših prizorov pomladi: veter pod vizirjem, sonce na ramenih in tisto posebno grgranje motorja, ki ga pozimi pogrešamo bolj kot bi si priznali. Motoristična sezona je uradno odprta, in medtem ko številni motociklisti že sproščajo roke s sklopke in uživajo v dolgih ovinkih, je to tudi čas, ko ceste postanejo kraj preizkušnje refleksov, previdnosti in odgovornega ravnanja.

Pomladna vožnja ni le radost, je tudi preizkus pripravljenosti – tako vozila kot voznika. Za mnoge je prvi spomladanski izlet hkrati tudi prvi resen stik z vožnjo po več mesecih mirovanja. In prav v teh uvodnih tednih se po statistikah zgodi največ nesreč, pri katerih so udeleženi motoristi. Ne zaradi agresivne vožnje, temveč zaradi napačne ocene razmer in lastnih sposobnosti.

Vsesplošno navdušenje, ki ga v zraku čutimo ob pomladnih dneh, pogosto zasenči realno stanje na cesti. Ta je še daleč od idealne: pesek ob robovih, luknje po zimi in sol, ki je ostala na manj prometnih odsekih, so lahko pogubna past, če jim ne namenimo pozornosti. In tu je še ena, manj vidna, a prav tako pomembna stvar: zima ni spremenila le cestišča, spremenila je tudi nas.

Motoristična sezona

Mišični spomin ni brezhiben – telo potrebuje svoj ritem

Vožnja motorja ni samo gibanje po prostoru, je dialog med telesom, vozilom in okoljem. Ta dialog pa se, če ga ne vadimo, sčasoma zabriše. Ko se spomladi prvič usedemo na motor, pogosto pozabimo, da naše mišice niso več usklajene, kot so bile jeseni. Refleksi so počasnejši, koordinacija nepopolna, koncentracija šibkejša. Zato je ključnega pomena, da sezono odpremo postopoma.

Telo potrebuje čas, da se vrne v formo, glava pa, da znova začne predvidevati dogajanje na cesti. To ni nekaj, kar bi lahko nadoknadili z močnejšim motorjem ali boljšim asfaltom. Začetek motoristične sezone bi moral biti posvečen ritmu – počasnemu, a premišljenemu ritmu vračanja v element. Prvi kilometri naj bodo zgolj ogrevanje. Tako za motor kot za nas.

In medtem ko fizična priprava poteka postopno, je enako pomembno tudi psihološko stanje. Če se na cesto podamo raztreseni, s pol glave še pri vsakodnevnih obveznostih ali preprosto utrujeni, postanemo ranljivi. Motoristična vožnja zahteva prisotnost – polno, neodtujeno, ostro.

Tehnika ne odpušča pozabe

Med zimskim premorom ni trpel samo mišični spomin, ampak tudi motor. Gume, ki so mesece stale, so lahko izgubile pritisk ali elastičnost. Veriga se je morda malce zategnila, olje pa izgubilo del mazalnih lastnosti. Ko se zdi, da je vse pripravljeno za vožnjo, je v resnici šele pravi čas za podroben pregled.

Tisti, ki motor čez zimo pustijo v garaži brez predhodne priprave, pogosto naletijo na presenečenja. In ta presenečenja so lahko usodna, če jih ne zaznamo pravočasno. Zato pred prvim izletom ne pomaga le zagon motorja, temveč sistematičen pregled vseh vitalnih delov. Od zavor do svetlobne opreme, od pnevmatik do hladilne tekočine – vsak element šteje.

Pomembno je tudi, da se zavemo pomena zaščitne opreme. Pomlad prinaša toplejše dni, a ne odpovedi varnosti. Jakna z zaščitami, dobre rokavice, čelada in obutev naj ostanejo stalnica – ne glede na to, kako prijetno vreme nas vabi k lahkotnosti.

Cesta ni steza – ostali udeleženci nas še ne pričakujejo

Eno največjih tveganj začetka motoristične sezone je dejstvo, da avtomobilisti preprosto še niso “nastavljeni” na motoriste. V zimskem času motorja na cesti ni, zato se tudi oči ne naučijo prepoznavati manjših, hitreje premikajočih se vozil. Prvi pomladni meseci tako za motoriste predstavljajo dvojno tveganje – lastno nepripravljenost in pasivno zaznavo drugih.

To dejstvo kliče po dodatni previdnosti. Ne v smislu defenzivne vožnje, temveč v smislu strateškega razmišljanja. Kako se postavimo v križišču, koliko predvidimo dejanja drugih, kako hitro se peljemo mimo kolone, kdaj zmanjšamo hitrost in zakaj – vse to so odločitve, ki jih v tem času sprejemamo s še več pozornosti.

Motoristično zavedanje je stvar predvsem zavestne odločitve. Odločitve, da ne postanemo del črne statistike, ampak zgled, da se motoristična strast in razsodnost ne izključujeta.

Ko postane vožnja ritual in ne preizkušnja

Vsak motorist ima svoj razlog, zakaj sede na motor. Nekateri v tem iščejo pobeg, drugi svobodo, tretji moč nad lastnim strahom. Toda ne glede na motivacijo, vsaka vožnja znova odpira prostor za doživljanje – narave, občutkov, hitrosti in tišine.

Začetek motoristične sezone ne bi smel biti trenutek, ko se dokažemo drugim, temveč sebi. Čas, ko zmoremo priznati, da ne znamo več vsega, kot smo znali jeseni. Čas, ko si vzamemo trenutek za počasnejši ovinek, podaljšan postanek ob razgledu in morda tudi za pogovor z drugimi motoristi. Motorizem je subkultura, ki jo zaznamuje pripadnost. Ta pa se začne z odgovornostjo – do sebe, do drugih in do stroja, ki nam omogoča svobodo.

Ko se spomladanska cesta zlije z motorjem in voznikom, se zgodi tisto, kar išče vsak motorist – občutek celovitosti. A ta občutek pride šele, ko sta telo in glava znova usklajena. Ko je motor podaljšek misli in ne nadomestilo zanjo.

Objava Motoristi, previdno! Začetek sezone prinaša navdušenje, a tudi pasti se je pojavila na Vse za moj dan.