Morda bo treba redefinirati polnjenje električnih vozil na ulicah in parkiriščih

Sistem polnjenja električnih vozil na ulicah in klasičnih parkiriščih nikoli ni bil idealen, s spremembami, ki jih je nedavno uvedla Ljubljana, pa gre še dodaten korak v napačno smer. Ne zaradi ukinitve brezplačnega »parkiranja,«  temveč zaradi nepraktičnosti zahteve, da je treba avto takoj po koncu polnjenja umakniti. Kar ni edini tovrstni primer.

Problem ni samo v novi ureditvi na ljubljanskih ulicah, temveč širši. Marsikje namreč ali ni ustreznih polnilnic (so »prehitre« ali »prepočasne«) ali pa so časovna pravila podobno neživljenjska kot zdaj med parkiranjem v prestolnici. In ravno zaradi tega, ter tudi napredka pri hitrem polnjenju, se mi dozdeva, da slednje vse bolj prevzema vlogo načina, ki ga bomo uporabljali v tistih nekaj primerih, ko bomo polnili še kje drugje kot doma (ali v službi, pri čemer za »doma« štejem tudi polnjenje na javnih polnilnicah za tiste, ki nimajo lastne polnilne postaje).

Pisal sem že o tem, da mnoge lokacije, kot so parkirišča P&R, smučišča, kopališča, živalski vrtovi in zabaviščni parki ter druge, kamor gremo za dlje časa, potrebujejo polnilnice brez časovne omejitve. Ni treba, da v vsakem primeru polnijo z 11 kW, če lahko utemeljeno pričakujemo, da avti tam stojijo dolgo (in tudi z nižjo močjo polnjenja njihove baterije v tem času pridobijo več kot dovolj odstotkov). Prav tako ni treba, da je parkiranje zanje zastonj, četudi bi bilo seveda lepo, da bi bilo polnjenje vključeno v ceno ali na voljo za prijazno doplačilo. Toda neupravičeno je od lastnikov pričakovati, da bodo po treh urah prišli nazaj do vozila in ga umaknili (kam?).

Podobno omejujoča so tudi pravila v mestnih središčih. Ne glede na to, ali posameznik parkira svoje vozilo za čas službe ali za obdobje, ko bo na ogledu predstave, obisku muzej, nakupovanju ali kjerkoli že, bi moral imeti možnost, da v tem času tudi polni, še posebej, če se je pripeljal od dlje in mu preostali doseg avtomobila ne zadošča za vrnitev domov (in je seveda smiselno, da polnjenje opravi medtem, ko vozilo ni v uporabi), in mu to ne povzroča stresa, ker mora pravočasno umakniti vozilo. Določena polnilna mesta v garažnih hišah in drugod, ki nimajo časovnih omejitev, sicer obstajajo, vendar jih je premalo in so draga, z novo ureditvijo pa se zdi, kot da mesto načrtno preganja ali poskuša zaračunati kazen tistim, ki bi radi polnili na ulici.

Težava je lahko že v tem, da posameznik niti ne ve, kdaj se je njegovo vozilo napolnilo. Lahko je denimo proces zagnal s kartico in tako nima na telefonu pregleda na sejo polnjenja, in če nima niti aplikacije za avto (kar je sicer verjetno redko, a taki primeri obstajajo), da bi tam spremljal potek, lahko zgolj na osnovi običajnega pridobivanja odstotkov preračuna, kdaj mora biti nazaj pri avtomobilu. Lahko se nekje nepričakovani zadrži ali mu kakšen drug razlog povzroči zamudo, in že je morda deležen kazni. Sistem bi moral dopuščati več fleksibilnosti in predvsem spodbujati e-mobilnost, ne da jo vse bolj zatira. Tudi polnilnih mest bi moralo biti bistveno več, kajti mnogi kraji, Ljubljana pri tem ni nikakršna izjema, glede števila polnilnic z izmeničnim tokom že dolgo niso opazno napredovala, večino dogajanja je opaziti pri hitrih z enosmernim tokom.

Za razliko od uličnega polnjenja bi morali na prej omenjenih parkiriščih za dolgotrajno parkiranje začeti postavljati bolj primerne polnilnice in predvsem v večjem številu. Električnih avtomobilov bo vedno več in za ustrezno nizko ceno bi zagotovo marsikdo polnil tudi zunaj domačega dvorišča oz. garaže. Če bi takrat baterija pridobila za približno sto km dosega in bi bilo to dovolj ugodno, se mi vsekakor zdi smiselna možnost. Še posebej, če polnjenje v mesecih, ki to omogočajo (marec je že tak), poteka iz sončnih elektrarn v bližini, morda kar neposredno nad parkiranimi avtomobili. Tako se tudi višek proizvodnje v najbolj sončnem delu dneva da pametno izkoristiti. Kdor bi želel napolniti več, bi tudi lahko imel možnost, za višjo ceno, vendar prav tako brez časovnega pritiska. Po drugi strani za trgovine in podobne lokacije, kjer se praviloma ne zadržujemo dolgo, nekje od 15 min do pol ure, polnilnice z izmeničnim tokom nimajo pravega smisla. V omenjenem času namreč iz njih ni mogoče »povleči« dovolj energije, da bi se sploh splačalo priklapljati. Splača pa se na take z enosmernim tokom (DC), za katere tudi ni nujno, da so ultra hitre. Dovolj je lahko že 30 kW in avto v pol ure prav tako kot pri večurnem počasnem polnjenju pridobi za skoraj sto km dosega.

Na žalost večinoma še vedno videvamo ali klasične polnilnice z izmeničnim tokom in časovnimi omejitvami ali ultra hitre s previsoko ceno na kilovatno uro. Že dolgo čakam razmislek in kakšne ukrepe za optimizacijo obojega.

The post Morda bo treba redefinirati polnjenje električnih vozil na ulicah in parkiriščih appeared first on Tehnozvezdje.