Mokro listje in prvi jutranji mraz – kako se lahko izognemo jesenskim padcem?

Mokro listje na pločniku, spolzke stopnice in jutranja slana lahko hitro povzročijo padec. Nevarnost je posebej velika za starejše ljudi, pri katerih so lahko posledice zdrsa precej resnejše. Največ lahko naredimo z ustrezno obutvijo, počasnejšo hojo po spolzkih površinah in dobro osvetlitvijo poti okoli doma.

Konec oktobra, ko se jutranje temperature ponekod že približujejo ledišču, je potrebna dodatna previdnost. Listje, ki je na pogled povsem nenevarno, lahko na mokrem asfaltu ali gladkih ploščicah ustvari spolzko plast. Pod njim se lahko skrivajo tudi neravnine, luknje in poledica.

To pa ne pomeni, da bi se morali starejši ljudje zaradi jesenskega vremena odpovedati sprehodom. Redno gibanje pomaga ohranjati mišično moč in ravnotežje, pomembno je le, da pot in obutev prilagodimo razmeram.

Zakaj je mokro listje lahko nevarnejše, kot je videti?

Največ težav povzroča listje, ki se več dni nabira na pločnikih, stopnicah in tlakovanih površinah.

Ko ga zmoči dež, se posamezni listi sprimejo. Med podplatom čevlja in podlago lahko nastane plast, zaradi katere stopalo izgubi oprijem.

Posebej spolzke so gladke kamnite stopnice, keramične ploščice pred vhodom in površine, na katerih se zadržuje vlaga.

Zjutraj lahko nevarnost poveča še slana. Tudi če je temperatura zraka nekoliko nad ničlo, je lahko površina tal hladnejša in ponekod zaledenela.

Zato ni dovolj, da pred odhodom pogledamo samo temperaturo na termometru. Opazovati je treba tudi stanje poti.

Če je mogoče, se izognemo delom pločnika, kjer se je nabralo veliko mokrega listja. Bolj varno je izbrati očiščeno in dobro osvetljeno pot, tudi če je nekoliko daljša.

Mokro listje in jutranji mraz, Foto: Pexels

Kakšna obutev je najprimernejša za jesenske sprehode?

Za hojo po mokrih površinah so najboljši čevlji, ki se dobro oprimejo stopala, imajo nedrseč podplat in stabilen opetnik.

NIJZ starejšim priporoča udobno obutev z nizko peto, dovolj prostora za prste in podplatom, ki zagotavlja dober oprijem.

Čevlji ne smejo biti preveliki, saj se lahko stopalo med hojo v njih premika. Prav tako ni priporočljiva obutev, ki jo moramo zadrževati na nogi s prsti.

Pozorni bodimo predvsem na naslednje lastnosti:

• Podplat naj bo nedrseč in z dovolj izrazitim profilom za razmere na poti.
• Čevelj naj dobro oprime peto in srednji del stopala.
• Peta naj bo nizka in stabilna.
• Vezalke morajo biti dobro zavezane, še praktičnejše pa je lahko zapenjanje na ježke.
• Čevlji naj ne bodo obrabljeni, predvsem na spodnjem delu.

Starih čevljev ni treba zavreči samo zaradi starosti. Če pa je podplat že povsem gladek ali trd in slabše oprijema mokro podlago, jih za jesenske sprehode raje ne uporabljajmo.

Tudi kakovostni čevlji ne zagotavljajo popolne zaščite pred poledico. Kadar je pot zaledenela, je najvarneje izbrati očiščeno pot ali počakati, da so razmere primernejše.

Počasnejši koraki in proste roke

Na spolzki podlagi je priporočljivo skrajšati korak in hoditi počasneje.

Izogibajmo se hitrim obratom in nenadnemu spreminjanju smeri. Pri sestopanju s pločnika, hoji po klancu ali prečkanju mokrih stopnic si vzemimo nekoliko več časa.

Koristno je tudi, da imamo roke proste za ohranjanje ravnotežja.

Če iz trgovine nosimo več vrečk, jih poskusimo enakomerno razporediti oziroma uporabimo primernejšo torbo. Težkih nakupovalnih vrečk ni dobro nositi tako, da nas vlečejo na eno stran.

Kdor pri hoji uporablja palico ali drug pripomoček, naj preveri njegovo stanje. Obrabljena gumijasta konica lahko zmanjša oprijem, posebej na mokri podlagi.

Pri izbiri ali prilagoditvi pripomočka za hojo je najbolje upoštevati priporočilo fizioterapevta.

Tri preproste vaje za boljše ravnotežje

Redna vadba za moč nog in ravnotežje lahko pomaga zmanjšati tveganje za padce. NIJZ priporoča, da starejši odrasli vaje za ravnotežje izvajajo vsaj trikrat tedensko. Pomembno je, da so prilagojene telesni pripravljenosti in da jih izvajamo varno.

Za začetek so primerne tri preproste vaje.

1. Počasno vstajanje s stola

Sedemo na stabilen stol, ki se ne premika. Stopala postavimo na tla, približno v širini bokov. Počasi vstanemo in se nato nadzorovano usedemo nazaj. Vajo ponovimo petkrat, če jo zmoremo brez bolečine ali omotice. Po potrebi se opremo na naslonjali za roke. Vaja pomaga krepiti mišice nog, ki jih potrebujemo pri hoji in vstajanju.

2. Dvigovanje na prste

Postavimo se za stabilen stol ali ob kuhinjski pult in se primemo za oporo. Počasi dvignemo pete od tal, za trenutek obstanemo in jih nato spustimo. Poskusimo pet do deset ponovitev, glede na svoje zmožnosti. Pri tem ne smemo izpustiti opore, če brez nje nismo stabilni.

3. Stoja s stopali skupaj

Postavimo se ob trdno oporo. Stopali počasi približamo in poskusimo nekaj sekund ohranjati miren položaj. Če je položaj pretežak, stopali nekoliko razmaknemo. Vaje ne izvajamo brez opore, če imamo težave z ravnotežjem. Kdor je že padel, ima izrazito omotico ali se pri stoji počuti nestabilno, naj se pred začetkom vaj posvetuje z zdravnikom oziroma fizioterapevtom.

Sprehod v naravi, Foto: arhiv Vse za moj dan

Kdaj so padci znak, da je potreben pregled?

Vsak zdrs ne pomeni, da ima človek težave z ravnotežjem. Vendar ponavljajočih se padcev, nenadne nestabilnosti ali pogoste omotice ne smemo prezreti.

NIJZ opozarja, da je tveganje za padec lahko povečano pri ljudeh, ki so v zadnjem letu že padli, se med hojo počutijo nestabilne ali jih je strah ponovnega padca.

Na ravnotežje lahko vplivajo tudi nekatere bolezni, slabši vid in zdravila. Posebej velja biti pozoren, če se je omotica pojavila po uvedbi novega zdravila.

V takšnem primeru je smiselno poiskati zdravniški nasvet. Zdravil ne spreminjamo ali opuščamo sami.

Tudi če se po padcu zdi, da poškodba ni resna, je treba biti previden. Pri starejših ljudeh lahko pride do zlomov ali poškodb glave.

Po udarcu v glavo, izgubi zavesti, novi zmedenosti, močnem glavobolu ali drugih izrazitih težavah je potrebna nujna zdravstvena ocena. Ob življenjski ogroženosti pokličemo 112. Posebej previdni moramo biti pri ljudeh, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi.

Če človek po padcu ne more vstati zaradi bolečine, ima vidno deformirano okončino ali sumi na zlom kolka, naj ne poskuša na silo vstati.

Kaj je smiselno narediti že pred naslednjim hladnim jutrom?

Najprej preglejmo poti, po katerih se vsak dan gibljemo. To so lahko stopnice pred hišo, dvorišče, pločnik do trgovine ali pot do avtobusnega postajališča.

Z mokrih stopnic in pred vhodom odstranimo nakopičeno listje. Preverimo delovanje zunanjih luči in po potrebi zamenjamo obrabljeno obutev.

Če načrtujemo sprehod, se lahko odpravimo nekoliko pozneje dopoldne, ko se jutranja slana že stopi. Kadar so tla še vedno spolzka, raje izberimo drugo pot.

Za starejše, ki živijo sami, je koristno, da imajo na sprehodu pri sebi napolnjen mobilni telefon. Če imajo večje tveganje za padec, je lahko primeren tudi osebni alarm za klic na pomoč.

Jesenska previdnost ne pomeni, da moramo ostati doma. Pomeni predvsem, da pred odhodom pogledamo pod noge, preverimo razmere in izberemo pot, po kateri bomo lahko hodili varno.

Stari starši pomagajo pri varstvu, a pravila niso enaka. Kako najti skupni jezik?

Po 60. letu se ravnotežje lahko spremeni, a drobne navade lahko pomagajo

Zakaj se po 55. letu ponoči pogosteje zbujamo in kaj lahko naredimo že zvečer

Objava Mokro listje in prvi jutranji mraz – kako se lahko izognemo jesenskim padcem? se je pojavila na Vse za moj dan.