Modna slama: Deset let VRTILJAKa SANJ in modna revija 2025

Kar nekaj vode je preteklo, odkar sem se vam nazadnje oglasila s svojimi mislimi, razlog je preprost – bile so povsod drugje. Mesec junij je vsako leto najbolj lep in hkrati najbolj naporen mesec v moji zadnji dekadi. Dobrih deset let se namreč ukvarjam s svojo samostojno podjetniško potjo, ki je sestavljena iz različnih smeri, od domžalskega turizma do seveda slamnikarstva, vmes pa vse živo, kar pokrije prispevke in račune. Tudi v zavržke hrane sem bila oblečena v neki kampanji (na sejmu Agra), zgolj zato, da sem pokrila mesečne prispevke za ZZZS. Zadnje tri leta pa pripravljam in organiziram modno revijo, ki je del domžalskega dogodka – slamnikarskega sejma. Vsako prvo soboto v juniju si poveznemo slamnik na glavo in ga ponesemo, kamor seže naša domžalska glava.

V mesecu juniju pa prav tako praznujem svoj osebni praznik in vsaka svečka prida svoje izkušnje. Uvod ni opravičilo, saj od zadnje kolumne pravzaprav nisem imela kaj deliti z vami, moje življenje zadnje mesece je bilo pretežno šivanje in kreiranje, pa tudi dogovarjanje, pisanje scenarijev in organiziranje. Danes po sedemnajstih urah stanja na nogah in ducata neprespanih noči kar puhtim od novic, ki jih želim deliti z vami.

Od sredine maja slabo spim, pravzaprav spim z beležko ob strani, saj se najboljše ideje utrnejo ponoči, sem pač tak človek, in če jih ne ulovim v tistih brutalnih urah noči, se dobre misli proti jutru poskrijejo, ostane pa le betežna in neprespana glava. Idej je bilo polno, saj želim vsako leto ponuditi nekaj več, nekaj, kar je v duhu časa, modno, privlačno, slovensko in nekaj, kar je domžalsko. Veliko srečo imam, da je ekipa generalnega dogodka, ki organizira Slamnikarski sejem – Kulturni dom Franca Bernika – čudovit naročnik mojega modnega šova, ki mi prisluhne v najbolj besnih idejah in vedno skupaj najdemo pot, ki pritegne. Še pomnite, ko sem lani po odru skakala v »proto gatah«, letos pa so mi uslišali dolgoletno željo po rdeči preprogi in profesionalni vizažistki. Zahvaljujem se vodstvu, sodelavcem v sami hiši, ki mi zaupate in me poslušate, da lahko mirno in suvereno počnem to, kar počnem najbolje – s slamnikom povezujem ljudi. Domžalska modna revija je za mano, osebno jo štejem za velik uspeh, saj je predstavljala skupek slamnikov moje retrospektive, prijateljev, prijetnih študentk, sodelovanja, ki presega projekte, pa še glasba je bila buržoazno vrhunska.

Pa grem po vrsti. Naj na prvem mestu povem, da bi bila brez moje uigrane ekipe živčna razvalina, vsa sitna in neprespana. Brez mojih asistentk, ki so negibni gibalec akcije v zakulisju, ki mi pridno sledijo brez izrečene besede; ki poskrbijo, da vse teče namazano in rešijo zagonetke preden me ujamemo v naglici, bi bila izgubljena. Hvala Martina Učakar, Bojana Peterka in Tina Gostinčar, ker me čutite! Hvala moji dragi Niki Kunavar, ki vsako leto popestri pisto in uredi zaodrje, Leji Behek za profesionalno masko in hvala mojim prijateljem, ki pridete s svojim kreacijam obogatit našo revijo. Letos sem svoje slamnike videla na pleteninah Domžalke Jone Bednjanec, ki s svojimi barvami in vzorci pooseblja pozitivizem in dobro voljo, pa tudi ko jo spoznate ugotovite, da je pravo sonce, ki širi barve in lepa občutja. Sledila je revija dobre prijateljice Julie Kaje Hrovat (JKH identity) in vsi, ki me spremljate, veste, da naju združuje ljubezen do slovenske kulturne dediščine. Njeni avtorski potiski nosijo bogato sporočilnost in ljudske modrosti. Sledila je revija Evgenije Zafirovske, njena oblačila me navdušujejo že kar nekaj časa in navkljub dejstvu, da Evgenije danes ni bilo v Sloveniji, mi je priskrbela oblačila, da sem na njenih kreacijah kar najbolje prestavila svoje slamnike, za kar sem ji izredno hvaležna. Kot zadnjo pa sem predstavila dela Simone Kogovšek, ki jo občudujem že leta in ravno letos praznuje dvajset let svojega ustvarjanja. Njena dela so bila pika na i, ki so čudovito povezala lep sončen dan v parku s slamniki in dobrim vzdušjem. Sama revija pa ne bi bila moja, če se ne bi malo poigrala s kuliso in glasbo, in ravno tu je pomembno povezovanje s slamnikom. Hvala Sašu Repniku Prešernu, ki je žrtvoval sobotno dopoldne in ustregel moji ideji, da s svojim Triumphom popestri začetek in konec revije in hvala ljubljanski zasedbi Buržuazija, ki so brez priprav in z natrpanim urnikom zaigrali moje ljube komade v živo, kot glasbeno podlago sprehoda manekenk. Ideja, da jih želim, pa se ni rodila ponoči, kot marsikatera druga, ampak med koncertom promocije njihovega novega albuma »Vrtiljak sanj« (kako ironično ime, glede na moje spalne navade zadnjega meseca), skupaj s partnerjem Andrejem sva jih poslušala in slišala v taki meri, da sem jih prav v živo videla v modnem paviljonu sredi Slamnikarskega parka, če sem le zatisnila oči.

Največji zaplet pa sem imela z novo »omladino«, začelo se je nedolžno, z objavo povpraševanja na študentskem servisu, da za potrebe modne revije v sklopu Slamnikarskega sejma potrebujem ženske modele, visoke nad 170 centimetrov in v konfekcijskih številkah 36, 38 in 40. Presenetil me je telefonski klic, ki je moje zahteve označil za diskriminatorne in počutila sem se grozno, a le za trenutek. Dejstvo je, da sem svoje povpraševanje naslovila na servis, ki zagotavlja študentsko delovno silo naročnikom, glede na naše potrebe po kadru, dejstvo je tudi, da so bila oblačila izdelana zgolj v teh številkah in primerna za (vsaj) tako višino in dejstvo je, da kdaj žal ne moremo zagotoviti enakih možnosti za vse (moške modele sem namreč že imela, potrebovala sem manjko, ki sem ga iskala). Človek se vpraša, kje je zdrava kmečka pamet in kje je pravna podlaga za kaj takega? Osebno sem se z oznako, da sem diskriminatorna, počutila nemočno in žalostno, saj sem čutila tak gnev, kot mi je bil očitan. Osebno vedno vključujem in povezujem različne persone, edino, kar res cenim, so iskrenost, hrbtenica in morala. Ups, tole s hrbtenico – naj objasnim, da bo politično korektno – mislim na »jajca« oziroma pogum. In ravno po tem ključu izbiram svojo ekipo akcije, ki mi asistira – prej omenjeni Martina, Bojana, Tina in Nika, ko pa potrebujem vizualno prezentacijo slamnika, bo žal fizični element še vedno merilo, barva las pa vsekakor ni ovira.

Ne bom jadrala naprej, a mislim, da se vrtimo v krogu in ne opazimo, kako izgubljamo. Sledil je drugi zaplet. Dvajset deklet sem potrebovala za samo izvedbo revije in s petindvajsetimi sem se dogovorila za delo (saj veste – za vsak slučaj), na reviji jih je sodelovalo 16! V opravičila se ne bom podajala, ker sem bila precej šokirana, kako nonšalantno ti lahko nekdo tik pred zdajci napiše, da je ne bo, saj je vikend vreme idealno za na morje … Razmišljala sem o študentih deset let nazaj, ko sem vodila Bernikovo hostesno službo in teh fantastičnih šestnajst me je pomirilo, da so še dekleta, ki so vzgojena v duhu »obljuba dela dolg« in ne »beseda ni konj«. Hvala dekleta, ki ste ponosno, suvereno in s prezenco predstavile domžalski slamnik, letos ste bile zbrane zaradi vaše višine in konfekcijske številke, drugo leto vas pokličem, ker ste zanesljive! Najbolj hvaležna pa sem Andreju in ostali moji družini, ki ste mi stali ob strani in omogočili dolge delovnike …

Pa da se vrnem v srčiko mojega dela – k slamnikom! Porajajo se vprašanja, kje se dobijo slamniki z mojim podpisom in zakaj jih danes ni bilo več na samem sejmu za nakup … Preprosto, delo enega para rok se je razpršilo in težko dohajam samo šivanje in kreiranje. V letošnji sezoni sem se odločila, da sprejmem vse vaše pobude o prodaji v prestolnici in še kje drugje, zato sem z mesecem majem začela svoje izdelke prodajati v Tvornici, ki je del Centra Rog v Ljubljani, ta teden pa skupaj s projektom Vili Van Style odpiramo trgovinico na Titovem trgu v Kopru. Svoje delo pa bom vsekakor predstavljala tudi v Slamnikarskem muzeju Domžale, vse dokler bom tu dobrodošla in me boste radi obiskovali. Dobro je, da gredo slamniki v svet, tako kot so šli sto let nazaj, le potrpežljivosti in načrtovanja se moramo znova naučiti. Hvala vam za krila in nov zagon.

P.S. Kmalu se javim z novicami s terena, v sredo sledi tradicionalni piknik pod klobuki …
Več pa kmalu!

Objem, Ana Cajhen

The post Modna slama: Deset let VRTILJAKa SANJ in modna revija 2025 appeared first on domžalec.si.