Močno so jih dobili po glavi, pa so še vedno klinično DOBRI

Spontan vžig skoraj vsega dilitija v galaksiji je imel na dogajanje v Zvezdnih stezah podobne katastrofalne posledice, kot jih bo imelo lomastenje Trumpa za svet. A vsaj za potomce Kirka, Picarda in druščine je prišel čas ponovnega odprtja Zvezdne akademije in obuditve Federacije planetov.

Po ponovnem premisleku hitro ugotoviš, da je zgodba prvega dela pravzaprav zelo banalna. Drugače ne bi moglo biti, glede na lik in delo Gena Roddenberryja, ki je slikal utopično sliko prihodnosti. V času, ko so zmagovali najmočnejši, sodnica Nahla Ake (Holly Hunter) pošlje Anisho v Mir, v rehabilitacijski zapor, zaradi umora častnika Zvezdne flote med poskusom kraje hrane in jo na ta način loči od sina Caleba, ki pobegne. Nadaljevanje sledi petnajst let kasneje. Bliža se konec 32. stoletja, kar sovpada z zadnjo sezono serije Discovery, ko se Caleb in Ake ponovno srečata. On živi onstran zakona, njo pa povabijo, da prevzame Zvezdno akademijo. Obljubi mu, da bosta skupaj poiskala Anisho, če se pridruži prvi generaciji kadetov po stotih letih. Brez negativca zaplet ne bi bil popoln. To vlogo prevzame pirat Nus Braka (Paul Giamatti), ki je pravzaprav kriv za ločitev matere in sina.

Če mene vprašate, potem izstopata dva lika. Ake, ki brezskrbno hodi bosa, ima rada staromodna očala in ima navado, da noge prekriža v kapitanovem stolu na način, ki se zdi resnično prestopniški, ter Nus. Že zato, ker je drugačen in brezčuten. Vsaj za zdaj, kajti v Zvezdnih stezah ni neobičajno, da dobri spreobrnejo zlobne. Še pomnite imperatorko iz paralelnega sveta, Philippo Georgiou? Od zanimivejših sta tu še genialni najstnik Caleb, ki po moje trpi za bipolarno motnjo, »bi, ne bi, bi, ne bi« in tako naprej, ter godrnjavi, v opero zaljubljeni hologramski doktor (Robert Picardo) iz Voyagerja.

Zvezdna akademija je velika vesoljska ladja USS Atena, oblikovana primerno razvoju tehnologije v 32. stoletju, ki je zdaj parkirana v San Franciscu. Čisto po ameriško njen pristanek spremlja čustveno nabita scena z istoimensko glasbeno podlago v ozadju. V prvih dveh delih tudi veliko izveš o zgodovini. Rezultat je resen, formalističen in nekoliko ementalski. Z drugimi besedami, klasične Zvezdne steze.

V seriji ne vidim ničesar takšnega, zaradi česar bi s stola padel od navdušenja. Bojim se, da gre ponovno za povprečen izdelek, kjer na koncu ugotoviš, da so najboljši posebni učinki in ne preveč pogosti, kratkotrajni akcijski prizori, pri katerih je takoj jasno, kako se bodo končali. To pa ne pomeni, da je serija slaba. Prepričan sem, da si jo bodo z veseljem ogledali notorični verniki v načelnost, dobroto in neskončni optimizem.

Kaj: serija Star Trek: Starfleet Academy

Kje: Tam, kjer najdeš vse (ali počakaš, da se znajde na katerem od pretočnikov).

Ocena 3: Ne morem ji dati višje ocene. Kajti! Ko si navdušen nad akcijo in pričakuješ nadaljevanje v tem slogu, dokaj kmalu sledi moraliziranje!

Priporočilo: Razen občasnega dviga krvnega sladkorja »šot« inzulina ni izključen, ni pa nikakršne nevarnosti, da bi kakorkoli pokvarila.

The post Močno so jih dobili po glavi, pa so še vedno klinično DOBRI appeared first on Tehnozvezdje.