Močni potresi v Sloveniji: Smo na naslednjega sploh pripravljeni

2 hours ago 27

Mineva 131 let, odkar se je v Ljubljani streslo tako močno, da mesto nikoli več ni bilo isto. Velikonočni potres leta 1895 je za sabo pustil porušene domove in prestrašene ljudi, a hkrati postavil temelje za sodobno Ljubljano, kot jo poznamo danes. Vprašanje pa je, ali smo se iz te lekcije res kaj naučili. Slovenija namreč še vedno leži na nemirnih tleh, strokovnjaki pa so jasni: vprašanje ni, če se bo močan potres ponovil, ampak kdaj nas bo presenetil.

Ko se danes sprehajamo po starem mestnem jedru Ljubljane in občudujemo fasade, le redko kdo pomisli, da je bila ta arhitektura pravzaprav krizni načrt. Po katastrofi leta 1895 so stavbe gradili drugače, bolj premišljeno. Danes, več kot stoletje kasneje, pa se zdi, da smo v obdobju relativnega miru postali malce preveč samozavestni. Živimo v modernih stanovanjih, vozimo se po novih cestah, pod nami pa še vedno delujejo iste naravne sile, ki so v preteklosti že rušile.

Slovenija je morda majhna, a njena geološka slika je vse prej kot mirna.

Od Idrije, kjer je leta 1511 udaril najmočnejši potres pri nas, do Posočja, ki je rane celilo po letih 1976 in 1998, pa vse do ljubljanske kotline – nevarnost je stalna. In čeprav se nam včasih zdi, da so potresi v Zagrebu ali Petrinji stvar sosedov, so nas tresljaji iz leta 2020 hitro postavili na realna tla.

Vir: YouTube – LJUBLJANA PO POTRESU 1895

Zakaj mislimo, da smo varni, čeprav nismo?

Eden največjih problemov, ko govorimo o potresni varnosti, je naša kolektivna pozaba. Prof. dr. Matjaž Dolšek s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo opozarja na zanimiv lažen občutek varnosti. Seizmološki izračuni in modeli namreč ne poznajo “sreče”.

Z vsakim letom, ko se tla ne tresejo, se napetost v tleh kopiči. To ne pomeni, da moramo živeti v nenehnem strahu, pomeni pa, da moramo biti pripravljeni. In pripravljenost se ne začne pri civilni zaščiti, ampak pri načinu, kako gradimo in vzdržujemo svoje domove.

Številke, ki bi nas morale zbuditi: Bi Slovenija preživela 20-milijardni udarec?

Če bi se danes ponovil potres magnitude iz leta 1895, bi bile posledice drugačne. Študija Ministrstva za okolje in prostor je nakazala na verjetnosr veliko večje neposredne škode. Ta naj bi dosegla približno 7 milijard evrov. A to je le vrh ledene gore. Če k temu prištejemo še vse posredne stroške – izpad gospodarske aktivnosti, stroške bivanja za ljudi, ki bi ostali brez domov, in sanacijo infrastrukture – se številka hitro povzpne na 18 do 20 milijard evrov.

Zanimiv je podatek, da je veliko zgradb (hiš in blokov) zgrajenih v letih pred 1964. Zakaj je to leto pomembno? Ker takrat sploh še nismo imeli resnih predpisov za protipotresno gradnjo. Ti ljudje so ob močnejšem sunku neposredno ogroženi.

Močni potresi v Sloveniji - Ljubljana 1895

Šole in bolnišnice: Naša najšibkejša točka

Morda najbolj boli podatek o javnih stavbah. Strokovnjaki ocenjujejo, da je kar 80 odstotkov šol, vrtcev in bolnišnic potresno neodpornih ali pa bi ob močnem potresu utrpeli tako hude poškodbe, da bi postali neuporabni.

To je velikanski paradoks. Bolnišnice so tista mesta, kamor bi ljudje v primeru nesreče bežali po pomoč. Če pa se te stavbe sesujejo ali postanejo nevarne, ostanemo brez hrbtenice sistema v trenutku, ko jo najbolj potrebujemo. Kot pravi dr. Dolšek, potres sam po sebi ni tisti, ki ubija – ubijajo slabo načrtovane in slabo vzdrževane stavbe.

Energetska prenova: Lepa fasada, a krhki temelji

V zadnjih letih smo v Sloveniji investirali ogromno denarja v energetsko prenovo stavb. Dobili smo nove fasade, troslojna okna in subvencije Eko sklada. Vse to je super za denarnico in okolje, a s stališča varnosti smo naredili veliko napako. Večina teh prenov je bila namreč izvedena brez sočasne statične utrditve.

Imamo tisoče objektov, ki so zdaj videti kot novi, njihova konstrukcija pa je še vedno enako ranljiva, kot je bila pred tridesetimi ali petdesetimi leti. Če bi se odločili za celostno prenovo, bi bila stavba ne le topla, ampak tudi varna. Tako pa smo le “našminkali” problem, ki bo ob prvem močnejšem tresljaju ponovno udaril na plan.

Rešitev v obliki “potresne izkaznice”?

Stroka že dlje časa predlaga uvedbo potresnih izkaznic za nepremičnine. Danes ob nakupu stanovanja točno veste, koliko boste plačali za ogrevanje, nimate pa pojma, ali se bo stavba ob potresu stopnje 6 po Richterju porušila ali ne.

Potresna izkaznica bi kupcem dala jasno informacijo o tem, v kaj vlagajo svoj denar. Seveda se nekateri tega bojijo, saj bi to lahko znižalo cene nepremičnin na nevarnih območjih, a dolgoročno je to edini pošten način do državljanov.

Zavarovanje ni čarobna palica, je pa nujna varnostna mreža

Peter Filip Jakopič iz Zavarovalnice Triglav v pogovorih o tej temi pogosto izpostavi, da ljudje preveč računajo na državo. Dejstvo je, da nobena država ne more v celoti sanirati tisočev zasebnih hiš hkrati. Zavarovanje je tisti finančni ščit, ki posamezniku omogoči, da po potresu sploh začne znova.

Vendar pa zavarovanje ne prepreči, da bi se hiša podrla. “Zavarovanje je dopolnilo k varni gradnji,” pravi Jakopič. V Sloveniji ima potresno zavarovanje še vedno premalo ljudi, marsikdo pa sploh ne ve, kaj njegova polica krije. Lastniki novogradenj so pogosto bolj ozaveščeni, največji problem pa ostajajo lastniki starejših objektov, ki so hkrati najbolj ogroženi.

Vir: YouTube – Poslanci se evakuirajo zaradi potresa v državnem zboru – 2020

Kaj lahko storite vi?

Čeprav se o potresih pogosto govori na ravni države in velikih investicij, lahko vsak posameznik naredi nekaj korakov za svojo varnost:

Spoznajte svojo stavbo: Če kupujete nepremičnino ali živite v starem bloku, se pozanimajte o letu gradnje in uporabljenih materialih.

Ne čakajte na državo pri prenovi: Če načrtujete menjavo oken ali fasade, vprašajte gradbenika o možnosti statične utrditve. Morda bo stalo nekaj več, a to je naložba v vaše življenje.
Pripravite dom: Težke omare pritrdite na steno. Lestenec nad posteljo v stari meščanski hiši morda ni najboljša ideja.
Družinski načrt: Ali vaši otroci vedo, kam se skriti v šoli ali doma? Ali veste, kje boste zaprli plin in vodo?
Preverite zavarovalno polico: Ne predpostavljajte, da je potres vključen v osnovno zavarovanje doma. Preverite pogoje in premije.

Narava ne bo čakala na nas

Potresna varnost ni tema, ob kateri bi se zabavali ob kavi, je pa ena najpomembnejših tem za našo prihodnost. Slovenija je lepa prav zaradi svojega razgibanega reliefa, a ta relief ima svojo ceno. Namesto da ob vsakem manjšem potresu le objavimo status na družbenih omrežjih, bi morali začeti resno zahtevati sistemske spremembe – od varnejših javnih zgradb do spodbud za statične prenove.

Zgodovina nas je že večkrat opozorila. Leto 1895 je bilo opomin, Posočje je bilo lekcija.

Naslednjič ne bomo mogli reči, da nismo vedeli. Vprašanje je le, ali bomo takrat lahko rekli, da smo naredili vse, kar je bilo v naši moči.

Pripravila AK
Viri:
siol.net
unsplash,wikimedia.com
YouTube

Read Entire Article