Moč v šibkem

Romanje nikoli ni bilo namenjeno tistim, ki iščejo udobje. Taka je izkušnja vseh, ki so se kdaj podali na romanje v veri, pa naj bo to po domačih božjih poteh, do praga pontifikalnih bazilik v Rimu v ravno zaključenem svetem letu 2025 ali pa po vedno bolj priljubljeni Jakobovi pot, ki združuje bližino in domačnost slovenske poti s potjo daleč na zahodu pri koncu sveta (finis terrae). Od daleč se zdi romanje preprosta zgodba: človek gre na pot, obiskuje vnaprej znane lokacije in opravlja predpisane rituale v upanju, da se vrne domov bogatejši za izkušnjo in z nekaj več notranjega miru. Pravi namen romanja je vendar nekoliko bolj trden in zahteven – in prav zato osvobajajoč. Romanje je šola vztrajnosti. Vztrajnost pa je krepost, ki jo naš čas pogosto razume le površno.