Množica v Šentjerneju: Čas je, da se nas sliši in upošteva

11 hours ago 15

ARTICLE AD

Več kot tisoč ljudi se je zbralo na shodu v Šentjerneju, s katerim se je opozorilo na naraščanje primerov romskega nasilja in neukrepanje države. Na vlado je bilo podanih več zahtev. V primeru neukrepanja do sredine septembra so napovedali stopnjevanje zahtev. “Čas je, da se nas sliši in upošteva,” so bili jasni.

Shoda, ki ga je pripravila Ljudska iniciativa Šentjernej, se je udeležila množica ljudi iz Šentjerneja in drugih občin iz jugovzhodnega dela Slovenije.

Preberite tudi: Kdaj bo dovolj? Dolenjski Romi s palicami brutalno poškodovali vaščana!

Opozorjeno je bilo, da so v zadnjem času zabeležili štiri fizične napade na občane. Predstavnik iniciative Domen Matjaž je po navedbah STA opozoril, da je mlajši Rom, ki so ga do zdaj že 72-krat obravnavali za različna kazniva dejanja in 40-krat ovadili, izvedel enega od njih. “Sprašujemo se, kako je možno, da se posameznik s takšno zgodovino še vedno sprehaja med nami,” je izpostavil in podal vprašanje, kaj delata tožilstvo in sodstvo. Namreč, če policija še opravi svoje delo, se zatakne ravno pri tožilstvu in sodstvu.

Mnogi izkoriščajo sistem
Po besedah Matjaža ni mogoče trditi, da so vsi Romi enaki. A so mnogi taki, ki “namerno izkoriščajo sistem, ignorirajo pravni red in so z vsakim neukrepanjem države bolj predrzni”. Ker so siti neukrepanja s strani države, je bilo na vlado in pristojna ministrstva naslovljenih več zahtev. “Zagotovitev varnosti ljudi, zaščita osebnega in družbenega premoženja, prenova socialne in delovne zakonodaje na način, da se bo prejemnikom socialnih transferjev delo izplačalo” so med njihovimi zahtevami.

Prav tako zahtevajo “izterljivost kazni za prejemnike socialnih transferjev, preverjanje izvora premoženja za prejemnike socialnih pomoči in trajno nezaposlene ter popravke zakonodaje, da bosta tožilstvo in sodstvo lahko delovala hitro in učinkovito”. Želijo pa tudi “zakonodajo, ki bo preprečila gradnje na tujih in kmetijskih zemljiščih ter ukrepe, ki bodo Rome stimulirali k integraciji v družbo”.

Država ni bankomat za tiste, ki povzročajo kazniva dejanja
Poslanka SDS Anja Bah Žibert, ki se je udeležila shoda, je poudarila, da imajo ljudje dovolj dvojnih meril in neenakosti pred zakoni. “Zahtevajo varnost in za to imajo vso pravico, država pa jo je dolžna zagotoviti. Pri tem jih podpiram in bom podpirala vse, ki se bodo znašli v tako težki situaciji,” je bila jasna.

“Od vlade zahtevajo spoštovanje zakonov za vse in spremembo tistih zakonov, ki so razlog, da se nasilna ravnanja romskih posameznikov in skupin stopnjujejo in da je stanje vse slabše. Prejemanje socialnih pomoči in otroških dodatkov ne sme biti razlog ali izgovor, da se ne plačuje obveznosti in razne kazni,” je poslanka na družabnem omrežju X navedla v nadaljevanju in dodala, da država ni bankomat za tiste, ki nočejo delati. “Ni bankomat za tiste, ki povzročajo kazniva dejanja in zanje ne odgovarjajo,” je izpostavila in sporočila, da je dovolj. Pri čemer je opozorila, da bo danes ob 15.00 shod v Ljubljani pri mostu v Črnučah.

Upravičene zahteve terjajo razumne spremembe
Po besedah šentjernejskega župana Jožeta Simončiča je včasih še bilo mogoče sobivanje občanov in Romov. Vladalo je namreč krhko ravnovesje, ki pa se je porušilo v luči izsiljevanj, tatvin in ropov ter fizičnih napadov. Zaradi nezaupanja je sobivanje praktično nemogoče. To pa je “zelo neugodno in hkrati lahko nevarno”.

Čeprav Simončič priznava, da vsi Romi niso enaki, pa pravi, da je “vse manj takih, ki se niso pripravljeni odpovedati neodgovornemu in nezakonitemu načinu življenja”. Slednji po njegovo nimajo pravice zahtevati, da jih bo skupnost sprejela. Tistim nekaj Romom, ki so imeli pogum in moč, da ravnajo drugače, in so se tudi udeležili shoda, je izrekel zahvalo, vse ostale pa pozval, “naj zberejo pogum in izločijo iz svoje sredine posameznike, ki jih vlečejo na dno”. V sporočilu vladi pa je spomnil, da se je dolgo prosjačilo k ukrepanju, sedaj pa ukrepanje zahtevajo. “Upravičene zahteve terjajo razumne spremembe in spremembe se bodo ali slej zgodile,” je bil jasen.

Na shodu je bilo mogoče opaziti tudi poslanko NSi Vido Čadonič Špelič in predsednika Državnega sveta RS Marka Lotriča. Ob robu shoda je slednji spomnil, da je Državni svet leta 2023 šel v podporo zakonov, ki so jih z namenom naslavljanja romske problematike pripravili župani jugovzhodne Slovenije in Posavja. S slednjimi se je želelo prispevati k večji varnosti in doseči izboljšanje nadzora nad socialnimi transferji. Prav tako se je želelo spodbuditi vključevanje romskih otrok v izobraževanje in omogočiti hitrejšo delovno aktivacijo dolgotrajno brezposelnih oseb. A zakonski predlogi žal niso bili deležni zadostne podpore Državnega zbora, kjer udobno večino uživa vladajoča koalicija.