Mladi zdravniki: Strokovni manifest prezrt, medtem ko Jenull polni medije z ideološko gnojnico

3 hours ago 22

Včeraj so predstavniki široke skupine zdravnikov predstavili manifest z naslovom ZA bolnika, ki naslavlja ključne težave slovenskega zdravstvenega sistema in poziva k vsebinski, neideološki razpravi o zdravstveni oskrbi. Dogodek je spremljala le ena sama novinarka, medtem ko “vsak dogodek, na katerem Jaša Jenull zliva ideološko gnojnico proti zdravnikom, spremlja množica novinarjev”, so poudarili Mladi zdravniki.

“Tole je žalostna, surova resničnost medijske scene v Sloveniji. Vladajo uličarji. Dobesedno”, pa je komentiral Janez Janša. Strinja se tudi zdravnik Rok Ravnikar: “To je res noro, a razloži vse negativne trende v zdravstvu. Če poslušaš radikalne ideologe in njihove kvante ter slediš njihovim idejam, je tak tudi rezultat: nedelujoč sistem. Če bi razumno ekstremiste in radikalce ignorirali, poslušali pa ljudi iz prakse, bi rešitve delovale. Brez sprememb, ne bo sprememb.”

Preberite tudi: 400 strani ugotovitev, 27 primerov: Zakaj je koalicija ustavila poročilo o izginulih otrocih?

Manifest ZA bolnika

Človekovega dostojanstva ne moremo vzeti, ker je neodtujljivo; lahko pa ga globoko prizadenemo. Zato je naša dolžnost, da ga varujemo in udejanjamo s spoštovanjem vsakogar.

S tem namenom je napisan manifest, ki predstavlja izhodišča za zagotavljanje kakovostne, pravočasne in solidarne javne zdravstvene oskrbe bolnika ter hkrati ustvarja pogoje za varno in strokovno delo v zdravstvu.

Slovenski zdravstveni sistem leta 2026 mnogim ne zagotavlja ustrezne oskrbe. Vedno več oseb je brez osebnega zdravnika, zaradi podcenjenega dela in prevelikih obremenitev pa kritično primanjkuje tudi negovalnega in srednjega medicinskega osebja. Čakalne dobe zelo pogosto presegajo strokovno razumen rok, zato so številni prisiljeni do zdravstvenih storitev dostopati samoplačniško, čeprav so prispevke tudi za te storitve v sistem že vplačali. Večina pa te finančne zmožnosti niti nima in čaka v predolgih čakalnih vrstah, kar lahko vodi v poslabšanje bolezni ali celo prezgodnjo smrt.

Nesprejemljivo je, da slovenski bolnik svoje temeljne zdravstvene pravice lažje uveljavi v tujini kot doma. To je namerno omejevanje oskrbe bolnikov, ki so edini vir financiranja zdravstvene blagajne.

Zato se zavzemamo za dostopno, učinkovito in solidarno javno zdravstvo po zgledu razvitih držav EU:

I. Dostopno in pravočasno zdravljenje – za bolnika

Zdravljenje mora biti zagotovljeno v strokovno razumnem roku. Bolnik, ki potrebuje pomoč, mora imeti pravico do zdravljenja pri katerem koli zdravniku v Sloveniji. Storitev se plača iz javno zbranih sredstev. Zato je to javno zdravstvo, ki ga ne definira organizacijska oblika izvajalca, ampak solidarno zbrana in glede na potrebe vsem dostopna sredstva. Ker pa so ta omejena, je pogoj za kakovostno oskrbo tudi racionalna raba sredstev. Preplačane storitve enemu izvajalcu jemljejo oskrbo drugemu bolniku. In racionalno porabo skupno zbranih sredstev je potrebno zasledovati tudi na strani uporabnika in ga za skrb za zdravje in razumno uporabo sredstev nagraditi. Naloga države je varovati človekovo zdravje in omogočiti državljanom dostop do oskrbe, ne pa postavljanje ovir do zdravljenja.

II. Dostop do zdravnika brez omejitev – za bolnika

Slovenija je po številu zdravnikov na prebivalca močno pod povprečjem EU. Le za doseganje tega povprečja bi potrebovali okrog 1.400 dodatnih zdravnikov takoj. Zato bo za približevanje k evropski kakovosti obravnave bolnikov nujno vključiti ves razpoložljiv kader, ki ga imamo. Tiste, ki pa zmorejo delati več in dobro, pa je za dodatno delo potrebno ustrezno nagraditi na vseh ravneh, od negovalke do vrhunskega zdravnika. Vsako omejevanje dela pomeni slabšo dostopnost za bolnika. Kdor dela več in dobro, naj tudi več ima, ker je to dobro za bolnika in družbo.

III. Čas zdravstvenega delavca mora biti čas – za bolnika

Zdravstvo ni edina panoga, ki ji manjka pridnih rok. Je pa v Sloveniji ena tistih dejavnosti, ki zelo slabo in počasi uvaja moderna tehnološka orodja, s katerimi se nadomesti delo mnogih rok. Zdravstvene delavce moramo razbremeniti administrativnih postopkov, ki ne prispevajo k boljšemu zdravju državljanov. Strokovni zapis mora zadostovati tudi za vse finančne in druge statistične potrebe sistema. Vsaka minuta, ki jo zdravnik, medicinska sestra ali drugi zdravstveni delavci namenjajo administrativnemu delu, krade čas in kakovost oskrbe pacientom. Tehnološki napredek in njegova orodja rešujejo življenje, neproduktivna administracija pa jih uničuje.

IV. Paliativna oskrba ob koncu življenja – za bolnika

Paliativna oskrba je sestavni del zdravstvene oskrbe. Z njo ohranimo dostojanstvo posameznika, mu lajšamo trpljenje ter nudimo oporo bolniku in njegovim bližnjim do zadnjih ur. Z okrepitvijo paliativnih timov in povečanjem kapacitet stacionarne oskrbe moramo zagotoviti pomoč vsakomur, ko jo potrebuje. Posebno pozornost pa moramo posvetiti tudi svojcem, ki pogosto nosijo največje breme paliativne oskrbe. Humanost družbe se najbolj izkaže v skrbi za ranljive, invalidne, starejše in umirajoče.

Zaključek

Dobro zdravstvo za bolnika je zaveza skupnosti ranljivemu. Merilo dobrega zdravstvenega sistema ni idealna bilanca zdravstvene blagajne, temveč pravočasna obravnava, manj trpljenja in enak dostop za vse. Zato zahtevamo sistem, ki javna sredstva usmerja v izvedeno oskrbo (ne izvajalca), spoštuje vse deležnike v sistemu in zasleduje najvišje strokovne standarde za dobrobit bolnika. Preverjeno kvalitetnih evropskih zdravstvenih sistemov je več. Čas je, da se jim pridružimo, skupaj z vami.

Sara Kovač

The post Mladi zdravniki: Strokovni manifest prezrt, medtem ko Jenull polni medije z ideološko gnojnico first appeared on Nova24TV.

Read Entire Article