Miroslav Pačnik: Mož, ki je obglavil Tita

Naš tokratni sogovornik, Miroslav Pačnik, najbolj znan po tem, da je v Velenju kip Tita skrajšal za glavo, je bil rojen leta 1976 v Slovenj Gradcu. Pravi, da je odraščal v idilični okolici Velenja, kjer je njegov oče trdo delal kot rudar, mati pa je skrbela za majhno kmetijo in družino. »Sem tretji otrok v vrsti – s starejšim bratom in sestro pred mano ter mlajšim bratom in sestro za mano,« nam pove in doda, da je obiskoval Osnovno šolo Gustava Šiliha v Velenju. Srednješolska leta, od 1991 do 1995, prav tako v Velenju, kjer se je izučil za elektrotehnika elektronika.

Študij je nadaljeval na Univerzi v Mariboru, kjer je od leta 1995 do 2001 študiral interdisciplinarni program gospodarskega inženirstva s poudarkom na elektrotehniki in avtomatiki. »Po diplomi sem opravil civilno služenje vojaškega roka v bolnišnici Topolšica, kar mi je dalo vpogled v svet namenjen pomoči ljudem.«

Leta 2002 se je zaposlil v Slovenskih Konjicah pri podjetju SG Automotive, kot komercialist v nabavi. Tri leta kasneje se je preselil v Nemčijo, kjer je do oktobra 2007 delal v nabavi pri podjetjih Schefenacker in kasneje TRW. Novembra 2007 se je vrnil v Slovenijo in si našel zaposlitev pri mednarodnem velikanu Flextronics, kjer je ostal do avgusta 2023. Od leta 2023 se posveča priložnostnim delom, predvsem kot skiper na jadrnici. »Veter v jadrih, valovi in svoboda morja – to je moj novi ritem, poln avantur in sprostitve.«

Ima tudi družino. Poročil se je leta 2005, a se je zakon po desetih letih končal z razvezo. V teh letih so se mu rodili trije otroci: Gašper leta 2006, Dominik leta 2007 in Ana leta 2010. »Oni so moja največja radost in motivacija, kljub vsem vzponom in padcem življenj.« Kako je odgovoril na naša stalna in še nekaj dodatnih vprašanj, pa si preberite v nadaljevanju.

Katera je vaša najlepša lastnost?

Vedno najdem rešitev. V službi so me klicali »Solutions Man«.

Kaj je vaša slabost?

Težko rečem »ne«. Posledično me uporabijo na vseh mogočih področjih.

Lepi trenutki z otroki. Vir slike: osebni arhiv Miroslav Pačnik.

Kdo je vaš vzornik / vzornica in zakaj?

Mogoče bi se temu še najbolj približal že dolgo pokojni Thomas Paine. Človek, ki je po mojem mnenju pred 250 leti, s knjižico »Common Sense«, dodal ključni kamenček za sprožitev ameriške osamosvojitve. Ali pa mogoče Clint Eastwood, ki kljub svoji starosti še vedno neumorno dela. Vsekakor pa zelo visoko cenim vse može, ki so pokazali svoje srce ob osamosvajanju Slovenije.

Kdaj ste bili v življenju najsrečnejši?

Sem zelo pozitiven človek in skoraj ni dneva, da ne bi v njem našel vsaj malo sreče. Mi pa mogoče najbolj v spominu ostajajo trenutki, ko sem prejel kakšno skromno nenapovedano darilce od svojih otrok. Včasih kakšno risbico, rožico ali pa kratko sporočilce.

Kaj vas je v življenju najbolj prizadelo ali razočaralo?

Posebej hudih razočaranj v življenju nisem doživel. Tudi, če so se kdaj ločila pota s kakšno ljubo osebo, ne morem reči, da sem bil nad tem dolgo razočaran ali prizadet. Čas celi rane in vedno je bolje gledati naprej, kot pa objokovati preteklost.

Kdaj in kje ste izgubili nedolžnost (katerokoli)?

Pri treh letih sem izgubil nedolžnost celih kosti. Zlomil sem si stegnenico. V prihodnjih letih in desetletjih je sledila še izguba nedolžnosti na kosteh rok, nog, prstov in reber.

Najljubša knjiga, najljubša glasbena skupina ali glasbenik in naj film ali odrska predstava?

Najljubša knjiga še vedno ostaja Alkimist, ki jo je napisal Paulo Coelho. Mi je pa zelo pri srcu tudi knjiga Demon in gospodična Prym od istega avtorja. Glasbeni okus je zelo raznovrsten, čeprav v ospredju ostaja rock. Se pa žal ne morem odločiti za eno samo skupino. Pri filmih bi se odločil za Terminator II, gledališka predstava pa To noč sem jo videl od Jančarja.

Katera jed in pijača sta vam najljubši in katero jed sami radi pripravite?

Češpljevi cmoki in malinovec. Sam najraje pripravim kakšno zelenjavno juhico, solato in restan krompir.

Z družino pri jezerih Jasne. Vir slike: osebni arhiv Miroslav Pačnik.

Vaš najljubši praznik je…

Božič, ker se nanj pripravljam počasi. Najlepši je takrat, ko je srce umirjeno.

Električni paneli, drva in premog ali jedrska elektrarna in zakaj?

V trenutni globalni situaciji je pri nas najbolj smiseln premog. Paneli so samo dopolnitev sistema in nikoli ne bodo predstavljali glavnega vira električne energije. Dolgoročno pa brez dvoma jedrska elektrarna, ampak ne takšna, kot jo imamo v Krškem, ki deluje na principu cepljena atomskih jeder. Sedaj imamo prvič na svetu delujoč prototip fuzijske jedrske elektrarne, ki deluje na principu zlivanja atomskih jeder. Američani ravnokar izbirajo lokacijo za postavitev prve. Poleg boljšega izkoristka, takšna elektrarna nima jedrskih odpadkov. Vem, da v Sloveniji o tem slišite prvič, bi pa morali nemudoma pričeti vsaj s sprejemanjem zakonodaje, ki bi v prihodnosti omogočila hitro postavitev takšne elektrarne. S tem rešimo vse energetske potrebe, pa še ogromno konkurenčno prednost pred ostalo Evropo dobimo.

Največja nevarnost, ki grozi našemu planetu in rešitev?

Našemu planetu ne grozi nobena nevarnost. Planet je tu že 4.5 milijarde let in bo tu še dolgo po tem, ko nas ne bo več. Obstaja pa nevarnost, da se ljudje pobijemo med sabo. Rešitev je dokaj enostavna in že dolgo zapisana v svetem pismu »Miroljubni bodo zemljo posejali«. Do miroljubnih ljudi pa se pride skozi vzgojo otrok. Če mene vprašate, bi nazaj v šole vpeljal verouk in otroci bi iz šol prišli z lepšimi in bolj miroljubnimi vrednotami.

Če bi lahko, kaj bi v Sloveniji / na svetu spremenili?

Za začetek bi ukinil prestavljanje ure dvakrat na leto. Če bi se dalo, pa bi ukinil zavist.

Smo dan po državnozborskih volitvah, ko pošiljam vprašanja. Aktualna vladna leva koalicija je osvojila kar 13 mandatov manj kot zadnjič, a še vedno lahko mandat še s katero stranko ponovi. Vaše mnenje?

Po mojem mnenju aktualna vladna koalicija ne bo uspela ohraniti mandata, saj so stališča potencialnih partnerjev preveč različna. Trenutno vidim več možnosti za sestavo vlade na desni strani. Da bo to mogoče, pa bodo morali nekateri voditelji stopiti kakšen korak nazaj in sprejeti kompromis. Ne izključujem niti tehničnega mandatarja.

Motorist. Vir slike: osebni arhiv Miroslav Pačnik.

Kaj je bil glavni razlog, da ste kipu Tita v Velenju odžagali glavo? Kaj pričakujete od sodnega postopka? Koga ali kaj bi namesto njega radi videli namesto Tita?

Če odgovorim na kratko. Človek, odgovoren za smrt deset tisočih in izselitev sto tisočih Slovencev, si ne zasluži spomenika na javnem mestu. Človek, ki je sprožil državljansko vojno in bankrotiral državo za svoje osebne koristi, ne more in ne sme biti zgled nikomur, ki ima vsaj kanček zdrave pameti. Spomenik takemu človeku, ki deli ljudi, bi moral biti že zdavnaj odstranjen. Ker oblast v vseh letih samostojne Slovenije ni zbrala volje in poguma za odstranitev, sem se odločil, da vsaj delno odstranim kip sam.

Glede sodnega postopka me mogoče čaka celo zapor. Sem pa presenečen, da ob vsem medijskem pompu do danes še nisem prejel obtožnega predloga. Kar malce žalostno, da noben sodnik ne prevzame tega primera. Trenutna leva oblast, ki ima velik vpliv na sodišču, pričakuje hudo zaporno kazen. Se pa že danes ve, da bo primer kasneje padel na evropskem sodišču. To je kar huda dilema za slovenske sodnike. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da se tudi ne najde sodnik, ki bi imel dovolj poguma, da ta primer prevzame in bi bil sposoben izreči oprostilno sodbo. Takšnega sodnika bi si želel v prihodnosti videti kot predsednika vrhovnega ali ustavnega sodišča.

Karkoli drugega bi bilo lepše kot spomenik Tita. Pravzaprav sploh ne vem, če obstaja kaj gršega kot kip človeka, zaradi katerega je umrlo največ̌ Slovencev v zgodovini. Izbira primernega spomenika ali kakšnega drugega objekta bo seveda prepuščena mestnim oblastem. Jaz osebno bi si želel videti spomenik velenjskim rudarjem. Oni so resnično tisti, ki so v največji meri skozi leta zgradili to mesto. Včasih slišim kakšen komentar, da to nima smisla, saj se bo rudnik v prihodnjih letih zaprl. Ja kakšen smisel pa ima, po tej logiki, kip diktatorja, ki je že skoraj 50 let mrtev? Nedvomno bolj primerno je obeležiti več̌ kot stoletno zgodovino miroljubnega rudarstva, kot pa 45 let trajajočo diktaturo.

Zakaj mnogi Slovenci še vedno čislajo Tita, ki je glavni krivec za povojne poboje, za Goli otok, razlastitve…, po drugi strani pa je vlada Roberta Goloba ukinila Muzej slovenske osamosvojitve in Dan spomina na žrtve komunističnega nasilja?

Gre za masoven Stockholmski fenomen, ko žrtev časti svojega rablja. Nekako bi ta fenomen razdelil v tri skupine žrtev. Prvi so tisti, ki se diktatorja in njegovih ponosnih naslednikov še vedno bojijo. Rane, ki so bile zadane njihovim prednikom, so še vedno preveč žive in resnično jih je strah, da se podobna usoda ponovi njim in njihovim otrokom. Drugi so tisti, ki to delajo zaradi osebnih koristi, saj jim podvrženost in navidezna pripadnost omogoča boljše službe in bolj lagodno življenje. Tretji pa so tisti, ki so pravi ideološki potomci in si želijo postati podobni diktatorju. Ti nosijo v sebi zlo, ki ga niti ne opazijo, saj jih je le to že povsem prevzelo. To je tudi razlog, da se tako krčevito borijo proti vsemu, kar bi lahko ogrozilo svetel spomin na njim ljubega diktatorja. Od tu izvira nasprotovanje ohranjanju spomina na slovensko osamosvojitev in nedolžne žrtve. Res pa je tudi, da vse tri skupine na nek svoj način trpijo zaradi diktatorja Tita, in resnično, bi šele njegova odstranitev pomenila začetek sprave slovenskega naroda.

Naslovnica knjige Obglavljeni diktator. Avtor Miroslav Pačnik.

Napisali ste knjigo Obglavljeni diktator, ki ponuja zanimivo branje, od priprav, do same odstranitve Titove glave, do razlogov za to. Kakšno je zanimanje za vašo knjigo, kje se dobi?

Moram priznati, da sem celo sam presenečen nad tako dobrim odzivom. Knjiga je v trenutku postala »best seller«. Oglaševanje še niti ni dobro steklo, pa že dobivam odzive s celotne Slovenije. Pravkar mi je neki gospod napisal, da je z ženo že 45 let, pa toliko smeha ob branju z njene strani še ni slišal. Očitno mi je res uspelo napisati zanimivo knjigo, v kateri pa ne manjka tudi jasnih in pomembnih sporočil. Najbolj si želim, da bi knjigo v roke vzeli mladi bralci, ki si še oblikujejo svojo družbeno mnenje. Je pa primerna za širok krog bralcev, tudi za bolj zahtevne. Pomembno težo knjigi dodaja tudi spremna beseda dr. Milčka Komelja, ki je moje dejanje razglasil kar za (narodno)osvobodilno. Knjigo lahko naročite na spletni strani vseknjige.si ali preko telefonske številke 080 34 77. Lahko pa jo dobite tudi v knjigarni založbe Nova Obzorja v Ljubljani.

The post Miroslav Pačnik: Mož, ki je obglavil Tita appeared first on Slovenec.