Ministrstvo za kulturo pod Asto Vrečko: Rekordni proračun, a denarja zmanjkuje za osnovne obveznosti

Ministrstvo za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko doseglo nov vrhunec absurdne politike: kljub 282,3 milijona evrov integralnih sredstev za leto 2026 (najvišji znesek v zgodovini samostojne Slovenije) notranji dokumenti razkrivajo hudo pomanjkanje denarja – in to ravno za zakonsko obvezne izdatke.

Notranje elektronsko sporočilo Jane Žakelj, vodje Službe za proračun in finance na MK, poslano 16. februarja 2026 z visoko prioriteto (vključno z ministrico Vrečko v kopiji), je kristalno jasno.

“Obenem vljudno prosimo za povečano pozornost pri izvajanju razpisov, pozivov, dodeljevanju sredstev, prevzemanju obveznosti itd., saj v finančnem načrtu Ministrstva za kulturo primanjkuje sredstev za zakonske obveznosti,” je zapisala Jana Žakelj.

Zakonske obveznosti pomenijo plače v javnih zavodih, nujne programe po zakonu ZZSDNPK, prispevke, pogodbe iz preteklih let in druge predpisane izdatke – torej tisto, kar se mora plačati, sicer pride do blokad, tožb in kaosa. In ravno tu zmanjkuje denarja, medtem ko ministrstvo vztrajno odpira nove razpise, pozive in projekte.

Rekordni proračun – rekordno razsipavanje?

Ministrica Vrečko in njena ekipa se v javnosti hvalijo z največjim proračunom doslej, dodatnimi milijoni iz NOO, kohezije in sklada za obnovo po poplavah. Leta 2026 naj bi kultura dobila okoli 10–11 milijonov evrov več kot prej, za 2027 pa celo 297,8 milijona. Velik del denarja je vezan na obvezne postavke (plače, zavodi, dediščina), preostalo pa se porablja za množične, pogosto ideološko obarvane razpise – sofinanciranje NVO, samozaposlenih, medijev, gostovanj, kroženja projektov, novih programov “kultura & zdravje”, “zeleni prehod” in podobno.

“Zeleni prehod v kulturi”

Eden najbolj kritiziranih primerov je razpis o katerem smo že poročali in sicer »Zeleni prehod v kulturi”. Gre za tipičen primer razsipavanja davkoplačevalskega denarja. Razpis, financiran iz Sklada za podnebne spremembe (Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo), namenja sredstva javnim zavodom in NVO za zmanjševanje ogljičnega odtisa kulturnih dejavnosti – energetsko sanacijo, trajnostne prakse, delavnice in pilotne projekte v gledališčih, muzejih, festivalih itd. Skupaj do 70.000 evrov na projekt v sklopu A in do 8000 evrov v sklopu B, s sofinanciranjem do 100 % stroškov.

Predsednik SDS Janez Janša je že takrat to označil za “norčevanje iz ljudi” in uvoz EU zelenega ludizma: namesto obnove gotskih cerkva, spomenikov ali klasične dediščine se denar troši za ideološke “eko” eksperimente, ki nimajo neposredne povezave s kulturo. Seveda to ni naključje, ampak sistematična politika: prednost imajo ideološko obarvani projekti, ki služijo promociji Levice in Golobove vlade, medtem ko osnovna kulturna infrastruktura in zavodi čakajo v vrsti.

A. H.