Ministrstvo: Predlog zakona v najboljši možni meri ureja področje psihoterapevtske dejavnosti

Na ministrstvu za zdravje dan pred prvo obravnavo predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti v DZ poudarjajo, da predlog v najboljši možni meri zajema ureditev področja, ki je popolnoma neregulirano. Psihoterapija bi ob sprejetju postala zdravstvena dejavnost, kar bi omogočilo regulacijo kakovosti in varnosti njenega izvajanja, so zapisali.

Na ministrstvu so zapisali, da se na trgu poleg znanstveno podprtih pristopov trenutno izvajajo tudi nekateri pristopi, ki nimajo znanstvene podlage in so zato lahko škodljivi.

Če bo zakon sprejet, bo omogočeno tudi koriščenje storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, torej na napotnico, kar do sedaj ni bilo mogoče, saj psihoterapija ni opredeljena kot samostojna vrsta zdravstvene dejavnosti.

Možne načine napotitev ter druge klinične poti bodo določili po sprejetju zakona. Brez napotnice pa bi bila psihoterapija po predlogu dostopna v okviru centrov za duševno zdravje odraslih, otrok in mladostnikov ter centrov za krepitev zdravja, so sporočili z ministrstva.

Na ministrstvu poudarjajo, da bo, če bo zakon sprejet, psihoterapija kot zdravstvena dejavnost podvržena slovenski zdravstveni zakonodaji, na primer zakonu o zdravstveni dejavnosti, zakonu o pacientovih pravicah in zakonu o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu.

Po predlogu bi psihoterapevtske pristope v začetni fazi določil zakon, pozneje pa minister na predlog zbornice. Način določanja pristopov bo po navedbah ministrstva sledil najsodobnejšim trendom ter usmeritvam mednarodno priznanih organizacij in institucij ter temeljil na znanstvenih kriterijih oziroma na z dokazi podprtih načelih.

Verificirani pristopi predstavljajo vse pristope, ki se lahko uporabljajo za namen psihoterapije, pri čemer pa bi lahko nabor pristopov v okviru javnega zdravstvenega sistema dodatno omejili glede na potrebe posamezne zdravstvene ustanove in naravo duševnih stanj, ki jih posamezna institucija obravnava. “Na ministrstvu se strinjamo, da mora obravnava duševnih motenj temeljiti izključno na znanstveno utemeljenih in preizkušenih strokovnih metodah,” so zapisali.

Za pridobitev naziva psihoterapevt bodo določeni jasni kriteriji, kar vključuje tudi kriterije izobraževanja oziroma usposabljanja. Predlog na področju pridobivanja strokovne usposobljenosti za izvajanje psihoterapevtskih obravnav predvideva akademsko in neakademsko pot.

Zapisali so, da v Sloveniji trenutno ne obstajajo standardi kakovosti, prav tako tudi ni določen minimalni obseg in trajanje izobraževanja iz psihoterapije, kar predstavlja dejavnik tveganja.

Psihoterapevtske vsebine, ki so v Sloveniji ponujene v okviru specializacij iz klinične psihologije in psihiatrije, ne dosegajo obsega, ki ga ponujajo psihoterapevtski programi v državah, kjer je psihoterapija regulirana. V Sloveniji v okviru specializacije iz klinične psihologije specializanti pridobijo dve leti izpopolnjevanja, psihiatri pa se štiri mesece seznanjajo z osnovami psihoterapije. “Z regulacijo psihoterapije kot zdravstvene dejavnosti pa višamo standard izpopolnjevanja za izvajanje psihoterapije,” so zapisali.

Ob tem so dodali, da zdravstveni delavci, ki psihoterapijo opravljajo v okviru javnega zdravstva, psihoterapevtska znanja danes večinoma pridobivajo v okviru nereguliranih zasebnih inštitutov oziroma društev.

Na ministrstvu so zapisali še, da razumejo, da se strokovna mnenja lahko razlikujejo, a bi želeli, da se pri tem ne bi posluževali diskreditacije posameznikov.