Ministrstvo napoveduje nagrajevanje obremenjenih zaposlenih v urgentnih centrih

Močno obremenjene urgentne centre bo razbremenil sistem manjših satelitskih urgentnih centrov po državi, ki bodo zaživeli do leta 2028, je poudaril državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež. Ob tem je napovedal nagrajevanje zdravstvenih delavcev glede na obremenitve, ki so v urgentnih centrih večje kot na urgencah v manjših krajih.

Na vprašanje, kakšne bodo finančne spodbude, je Kordež najprej izpostavil dvige plač ob prenovi plačnega sistema javnega sektorja. Osnova za variabilno nagrajevanje zaposlenih v zdravstvu pa bo merjenje efektivnih obremenitev. Načrtujejo tudi spremembe v plačevanju urgentne dejavnosti na podlagi obremenitev. “Urgenca v UKC Ljubljana ali UKC Maribor vsekakor ne more biti ovrednotena enako kot manj obremenjene urgentne dejavnosti,” je v izjavi za medije po posvetu o prihodnosti urgentne medicine dejal državni sekretar.

Zelo obremenjene urgentne centre bodo po njegovih besedah razbremenili manjši satelitski urgentni centri. Za zdaj je v celoti vzpostavljen le en, in sicer v Kočevju. Do leta 2028 načrtujejo vzpostavitev še preostalih 14. Zagotavljali bodo boljšo dostopnost do celovite zdravstvene oskrbe v lokalnih okoljih, s tem pa bodo razbremenili urgentne centre v večjih krajih.

Po besedah Kordeža so z nekaterimi ukrepi urgentne zdravnike v zadnjem obdobju sicer že razbremenili, med drugim z uvedbo tako imenovanega vozila urgentnega zdravnika. Gre za sistem, v katerem se urgentni zdravnik na intervencijo ne odpelje z reševalnim vozilom, temveč v ločenem vozilu, ko ga potrebujejo.

Po besedah predsednice Zdravniške zbornice Slovenije Bojane Beović je urgentna medicina za študente medicine v času študija zelo privlačna, kasneje pa se za specializacijo ne odločajo v večjem številu. Številni kasneje tudi odnehajo in zamenjajo poklic.

“Zato se vsekakor zavzemamo za to, da bi se izboljšali pogoji dela urgentnih zdravnikov, tako kar se tiče delovnih obremenitev, tudi glede plačila, relativno seveda v primerjavi z drugimi specialnostmi. Gre za res izjemno težko delo, ki pa seveda rešuje življenja,” je poudarila.

“Dejstvo je, da je to stroka, ki te zahteva celega in še več, veliko je urnih obremenitev, veliko je študijskih obremenitev,” je pojasnil predsednik Sekcije za urgentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu Gregor Prosen. Zato urgentni zdravniki pričakujejo in potrebujejo sistemsko pomoč. “Zavedamo se, da takojšnjih hitrih rešitev verjetno ni, po drugi strani pa smo dobili tudi neke pozitivne signale s strani ministrstva,” je dejal po posvetu, ki so se ga udeležili tudi predstavniki ministrstva.

V urgentni dejavnosti v Sloveniji poleg urgentnih zdravnikov delujejo tudi družinskih zdravniki in zdravniki z drugih področij z znanjem nujne medicinske pomoči. Po ocenah ministrstva za zdravje bi v Sloveniji potrebovali približno 300 dodatnih specialistov urgentne medicine. Za specializacijo iz urgentne medicine sta se na jesenskem razpisu zdravniških specializacij za območje celotne države na 20 razpisanih mest prijavila le dva kandidata.

Kordež je sicer danes napovedal tudi uvedbo specializacije za diplomirane zdravstvenike in medicinske sestre v urgentni dejavnosti, ki bo pripravljena do konca leta. “Mislim, da bomo z uvedbo te specializacije prav tako dodatno razbremenili zdravnike oziroma s prerazporejanjem ali pa deljenjem določenih kompetenc in obveznosti sistem lažje krepili in ga razvijali naprej,” je poudaril.