Minimalna plača bo višja

Minimalna plača bo v letu 2026 znašala 1482 evrov bruto, kar predstavlja skoraj 16-odstotni dvig v primerjavi z letom prej. To je po seji vlade v Podčetrtku v okviru obiska Savinjske regije sporočil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Po njegovih besedah gre za realen, čeprav ambiciozen dvig, katerega posledice bodo predvsem pozitivne.

Minister je pojasnil, da bo dejanski strošek za delodajalce nižji od samega dviga minimalne plače. Ob približno 16-odstotnem zvišanju bo strošek delodajalca narasel za 11,2 odstotka, in sicer s sedanjih 1558 evrov na 1735 evrov. Razlog za to je v načinu obračuna prispevkov, ki se ne odvajajo neposredno od minimalne plače, temveč od 60 odstotkov povprečne plače. Po Meščevih besedah to pomeni razmeroma ugoden učinek za gospodarstvo.

Dvig minimalne plače bo vplival tudi na druge prejemke zaposlenih. Letni regres za letni dopust, ki mora biti izplačan najmanj v višini minimalne plače, bo tako znašal najmanj 1482 evrov. Višji bo tudi zimski regres oziroma božičnica, ki mora doseči vsaj polovico minimalne plače, torej 741 evrov.

Po oceni ministra za delo bo minimalna plača zaposlenim zagotovila okoli tisoč evrov neto izplačila. S tem bodo vsi, ki delajo polni delovni čas, presegli prag tveganja revščine. Mesec meni, da je dvig dovolj zmeren, da ne bo povzročil negativnih gospodarskih posledic, obenem pa dovolj visok, da izboljša socialni položaj najnižje plačanih zaposlenih.

Pri odločitvi o višini minimalne plače je vlada po Meščevih besedah upoštevala tudi razmere na trgu dela. Brezposelnost je trenutno ena najnižjih v zgodovini države, prav tako je Slovenija med državami Evropske unije z najnižjo stopnjo brezposelnosti. Tudi to je bil pomemben dejavnik pri presoji, kakšen dvig je še vzdržen.

Ena od tem, ki se pogosto pojavlja ob razpravah o minimalni plači, je tako imenovana plačna kompresija. Mesec ocenjuje, da gre za začasen pojav, ki se dolgoročno odpravlja. Spomnil je, da sta se od leta 2019, ko je bil sprejet zdaj veljavni zakon o minimalni plači, tako minimalna kot povprečna plača nominalno zvišali za približno 44 odstotkov, realno pa za okoli 15 odstotkov.

Glede pozivov delodajalskih organizacij, da bi vlada namesto zviševanja minimalne plače raje davčno razbremenila plače, je Mesec poudaril, da takšna rešitev ne bi prinesla dejanskih koristi. Po njegovem mnenju bi šlo zgolj za prerazporeditev, pri kateri bi se ljudem jemalo na eni strani in vračalo na drugi. Davki in prispevki so po njegovih besedah nujni za financiranje temeljnih javnih storitev, kot so pokojninski sistem, zdravstvo, šolstvo in infrastruktura.

Dvig minimalne plače bo imel vpliv tudi na javne finance, vendar po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča rebalansa letošnjega proračuna ne bo. Proračun je bil potrjen že novembra, pri čemer je bil predviden dvig minimalne plače v višini inflacije. Ministrstvo za finance bo proračunske porabnike pozvalo, naj stroške dela prilagodijo novim razmeram, saj del zaposlenih v javnem sektorju prejema minimalno plačo. Sredstva bodo morali resorji zagotoviti z notranjimi prerazporeditvami.

Boštjančič je poudaril, da na finančnem ministrstvu ne razmišljajo o rebalansu proračuna, temveč pričakujejo, da bodo ministrstva dodatna sredstva našla znotraj že odobrenih okvirjev.

Ob tem je spomnil, da zakon o minimalni plači predvideva redno analizo minimalnih življenjskih stroškov, in sicer vsakih šest let. Minister za delo se je za izvedbo te analize odločil konec lanskega leta. Čeprav o tem finančno ministrstvo sprva ni bilo posebej obveščeno, Boštjančič ocenjuje, da je analiza strokovno korektna in da ji ni mogoče oporekati.

Po njegovih besedah zakon določa razpon, znotraj katerega lahko minister za delo določi višino minimalne plače. Ta razpon se glede na aktualno analizo giblje približno med 950 in 1100 evri neto, kar pomeni, da je odločitev o višini minimalne plače predvsem zakonsko utemeljena in ne stvar političnih ali gospodarskih želja.