Milan Sagadin: »Ne pišem na silo, ampak iz čistega užitka.«

1 hour ago 20

Naš tokratni sogovornik je zasavski pisatelj Milan Sagadin, ki piše pod psevdonimom Sagy M. Lew. Otroštvo, ki ga je izjemno pretresljivo opisal v knjigi Fantje ne jočemo, je preživljal v Starošincah, kasneje na Igu, potem je živel v Zagorju ob Savi in sedaj na Podkumu. Po Srednji gostinski šoli Ljubljana je zaključil še Srednjo policijsko šolo Ljubljana. Opravljal je različna dela, med počitnicami je delal na žagi, bil je tudi sodni izvršitelj na sodišču v Ljubljani in nato kar 32 let policist.

Z ženo Tanjo imata hči Vito, sina Žiga in vnuka Izaka. Skoraj o vseh njegovih knjigah smo na teh straneh objavili recenzijo. Njegova dela so: Upor lačnih, Senca v temi, V peklu pravice, Fantje ne jočemo in trilogija Glas prednikov (pred kratkim je izšel prvi del trilogije).

Pisal je že v mladostniških letih in že zelo zgodaj je v šolskih glasilih objavljal zgodbice.

Predstavitev prvega romana 2016. Foto osebni arhiv Milan Sagadin.

Predstavitev prvega romana leta 2016. Foto: osebni arhiv Milan Sagadin.

Katera je tvoja najlepša lastnost?

Vztrajnost.

Kaj je tvoja slabost?

Nekomercialnost.

Kdo je tvoj vzornik / vzornica in zakaj?

Uporna, a nenasilna mladina, ker spreminja meje družbenih krivic, in mame, ki se borijo za svoje (bolne) otroke.

Kdaj si bil v življenju najsrečnejši?

Ko sem postal policist.

Kaj te je v življenju najbolj prizadelo ali razočaralo?

Realnost policijskega dela.

Kdaj in kje si izgubil nedolžnost?

Pri osemnajstih, v naravi, s prvo ljubeznijo.

Najljubša knjiga, najljubša glasbena skupina ali glasbenik in naj film ali odrska predstava?

Knjiga Diamantna dinastija, Sidney Sheldon, glasbena skupina Parni valjak, naj film Gladiator in odrska predstava Ata, socialistični kulak.

Katera jed in pijača sta ti najljubši in katero jed sam rad pripraviš?

Pica in Cockta, sam najraje pripravljam palačinke za vnuka.

Tvoj najljubši praznik je…

Božič.

Smučanje na Kopah. Foto osebni arhiv Milan Sagadin.

Smučanje na Kopah. Foto: osebni arhiv Milan Sagadin.

Električni paneli, drva in premog ali jedrska elektrarna in zakaj?

Drva in premog – pestra zgodovina in delo, ki sprošča.

Največja nevarnost, ki grozi našemu planetu in rešitev?

Neoliberalizem. Rešitev: opuščanje potrošništva, sodelovanje med ljudmi in spoštovanje naših starejših in prednikov.

Če bi lahko, kaj bi v Sloveniji / na svetu spremenil?

Vse izobražence, ki jih je šolala država (tudi druge) bi za tri leta poslal v proizvodnjo, da kot delavci naberejo prepotrebne izkušnje za vodilna delovna mesta.

Če bi se še enkrat odločil, bi se znova odločil, da boš policist? Kaj ti je ta poklic dal, pa delo z ljudmi in žal vse več papirologije?

Bil bi povprečni kmet. Policijsko delo mi je dalo videnje o delovanju sistema in odprlo pogled na družbene krivice.

Ponavadi gre tako v življenju, višje kot si, več je priložnosti za krajo, prevaro, grabežljivost, več je ljudi, ki to izkoristijo. Je tudi v policiji tako po tvojih izkušnjah, ali je to le zmotno prepričanje?

Povsod so dobri in slabi, oportunisti, materialisti in karieristi. Žal je slednjih preveč, tudi v policiji in družba izgublja na vrednotah in napredku.

 z družino v Malinski. Foto osebni arhiv Milan Sagadin.

Spomin na leto 2012. Levo v družbi brata Marjana in slovenskega mladinskega prvaka v kolesarstvu, sina Luke; desno: z družino v Malinski. Foto: osebni arhiv Milan Sagadin. 

Upokojitev je zate pomenila tudi več časa za pisanje, čeravno rad pišeš od malih nog. Zadnja leta si napisal kar nekaj romanov, vse sem tudi sam prebral in ti z veseljem čestitam. Zakaj? Rad tudi bereš dela drugih pisateljev?

Ne pišem na silo, ampak iz čistega užitka kot izpoved motečih družbenih krivic in pokvarjenosti, kar me sprošča in osrečuje. Zelo rad raziskujem knjige drugih avtorjev, ki pišejo življenjske zgodbe, ne filozofije.

Oba sva podobnih misli in raje svoje knjige izdava v samozaložbi, celo o nekem društvu razmišljava, ki bi samozaložnike povezalo in nam morebiti omogočilo večjo prepoznavnost. Torej, zakaj samozaložništvo, zakaj društvo?

Samozaložništvo ti nudi svobodo, a žal ne prepoznavnosti in te potiska v izolacijo, v senco velikih založb in avtorjev. Društvo bi bilo nuja za večji preboj predvsem za mlade samozaložnike na trgu.

Še to: 1. decembra te bomo gostili v zagorski knjižnici, kako je z gostovanjem drugje po Sloveniji?

Po naravi sem sanjač in pisec, ne trudim se dovolj za prepoznavnost in prodor, a verjamem, da bodo na dolgi rok dobre zgodbe govorile same zase.

The post Milan Sagadin: »Ne pišem na silo, ampak iz čistega užitka.« appeared first on Slovenec.

Read Entire Article