MILAN-CORTINA 2026: Olimpijska vročica narašča: bo Italija kos izzivu?

Konec tedna se začenjajo zimske olimpijske igre v Milanu in Cortini d’Ampezzo. Oči svetovne športne (in ne samo) javnosti bodo za dobra dva tedna uprta v Italijo. Petindvajseta izvedba olimpijskih iger se bo začela v petek z otvoritveno slovesnostjo na stadionu San Siru v Milanu (sočasno bo dogajanje potekalo še v Cortini d’Ampezzo, Livignu in Predazzu) in se z zadnjimi tekmovanji ter zaključno slovesnostjo v Veroni sklenila v nedeljo, 22. februarja.

Zimske olimpijske igre, ki se v Italijo vračajo natanko po 20 letih (leta 2006 je največji športni dogodek v zimskih panogah gostil Turin), so sicer še pred samim začetkom sprožile marsikatero polemiko. Afera o stezi za bob in sankanje, ki so jo naposled na novo zgradili v Cortini d’Ampezzo, se je dolgo časa vlekla in se kljub koncu del ni še povsem zaključila. Za izgradnjo približno 1,7 kilometra dolge steze s 16 ovinki v gozdu Ronco ob vznožju mogočnih Tofan je italijanska vlada vložila med 118 in 124 milijoni evrov (poleg tega tega, da je bilo po nekaterih ocenah posekanih približno 560 macesnov). Ogromno, če pomislimo, da so bob, sankanje in skeleton panoge, ki niso množično razširjene in tudi zelo drage.

Vprašanje je predvsem, kakšna bo usoda nove steze Eugenio Monti v Cortini d’Ampezzo (prvo stezo so zgradili leta 1923, leta 1956 je gostila olimpijske preizkušnje, dokončno pa je prenehala delovati leta 2008), saj ocenjujejo, da bo njeno vzdrževanje stalo med 1,2 in 1,5 milijona evrov letno. Prejšnji predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach je že napovedal, da je bila steza v Cortini zadnja, ki so jo zgradili, in bodo zato na naslednjih igrah v bobu, sankanju in skeletonu tekmovali le na že obstoječih stezah. Na svetu je po novem aktivnih le 16 stez, veliko pa je zapuščenih, med najbolj znanimi sta steza v Sarajevu (na njej so še kako vidne sledi vojne, ki je v Bosni in Hercegovini divjala med leti 1992 in 1995) in steza v Cesani. Slednjo so zgradili za ZOI 2006 (stala je 110 milijonov evrov), aktivna pa je bila le šest let.

Zapletov pa je bilo še precej več. Ogromne zamude (in celo napake pri merah ledene ploščadi) so bile pri gradnji dvorane Arena Santa Giulia, ki bo gostila tekme v hokeju na ledu. Obnovo že obstoječih skakalnic v Predazzu v dolini Fiemme so zaključili šele lani poleti, tako da zimskega preizkusa niso izpeljali. Testno tekmo so izvedli šele septembra v okviru poletnega Grand Prixa, ko so se med drugim tri smučarske skakalke huje poškodovale. Zamude so tudi pri gradnji prometnih povezav, predvsem pri Cortini d’Ampezzo in še bi lahko naštevali.

Zdaj pa je čas za akcijo, zdaj so na vrsti športnice in športniki. Med njimi bo tudi Nabrežinka Caterina Sinigoi, ki bo prva Slovenka iz Italije, ki bo nastopila na zimskih olimpijskih igrah. Tudi zima je pravočasno prinesla primerno pošiljko snega, tako da je časa za zaplete konec. Upajmo.