MG3 Hybrid+: Ko se navadiš in razmisliš, nikakor ni napačen …

4 hours ago 6

ARTICLE AD

Kitajcem je »jasno«, da je nekaterim vseeno, kdo je avtomobil izdelal, dokler za prilično majhen denar dobijo več kot pri konkurenci.

Najprej me je spravil ob živce, ko sem, še zdaj ne vem čisto natančno s čim, sprožil trobljenje (verjetno alarm), ki mi ga občutno predolgo ni uspelo ugasniti. Kasneje, ko sem se navadil na posebnosti in sem o vsem razmislil, nisem mogel, da se ne bi vprašal. Zakaj bi kupil dobro opremljenega Clia, ali rahlo slabše izdelanega (in lenobnega) Sandera, ko MG ponuja razmeroma dober model v istem razredu, ki je s primerljivo opremo nežno cenejši? Že res, da se zlahka nad marsičim zmrdujete, vendar hkrati ni brezpredmetno, da so kupci avtomobilov nižjega cenovnega razreda občutljivi praktično na vsak evro.

Motor	Bencinski (4-valjni), 1.490 cm3, 75 kW (102 KM), 128 Nm; sistemska moč 143 kW (194 KM), baterija 1,83 kWh
Zmogljivosti	Največja hitrost 170 km/h; 8 sekunde od 0 do 100 km/h
Menjalnik	3-stopenjski samodejni menjalnik
Poraba na testu (uradna)	4,9 l na 100 km (4,4 l)
Prtljažni prostor	293 l – 983 l (zložena klop)
Dimenzije (medosna razdalja)	4.113 x 1.797 x 1.500 mm (2.570 mm)
Masa praznega vozila	1.285 kg (največja dovoljena 1.733 kg)
Cena testnega vozila	21.090 € s popusti (vstopna 18.990 € – konfigurator )

Neizrazita zunanjost in nekoliko lepša notranjost

Oblikovno všečnost je vedno »subjektivna«. Različne poglede imamo na estetiko, toda kljub temu MG3-jeva nikogar ne bo »vrgla na zadnjo plat.« Morda se ne strinjate in avtomobil vidite z drugačnimi očmi. To je pač moje mnenje! Za odtenek zanimiveje je oblikovana notranjost, katere prostornost je omejena z merami vozila. Za udobje voznika in sopotnika je poskrbljeno, medtem ko se bodo višjerasni reveži na zadnji klopi počutili malo utesnjene. Še huje je, da zadnja klop ni deljenja. Prevoz večjega predmeta ali »bog ne daj« smučk (nič hudega, da se je zima poslovila, saj bo spet prišla), torej učinkovito zmanjša število sedežev na tista spredaj.

Čeprav materiali v potniški kabini ne sodijo med prestižne, njihova površinska »obdelava« ne razkriva cenenosti. To veja predvsem za plastične površine, ki jih v sodobnih avtomobilih ni malo. V drugem MGjeva notranjost v ničemer ne izstopa, čeprav bi si morda želel, da bi izbrali svetlejše barve. Z izjemo morda sedežnih prevlek, kjer kombinacija blaga in umetnega usnja v obstoječih tonih dobro deluje. Prostor v zadku je skromno odmerjen. Drugače spet ne more biti.

Tokrat brez neumnih prevodov

MG HS mi je nudil neizčrpni vir zabave iskanja čudnih prevodov v sistemu vozila, kar je tokrat izostalo. Račna blazina sopotnika ni prevedena v potrošniško zračno torbo in tako naprej. Prevodi so tokrat primerni in predvsem uporabni.

Zaslona sta v tej opremski različici dva. Pred voznikom je za moj okus ravno prav velika in informativna instrumentalna plošča. Desno od nje je zaslon infozabavnega sistema. Ne trdim, da je premajhen ali kako drugače slab, le nisem se mogel izogniti občutka, da mu ob nespremenjeni 26-centimetrski diagonali kakšen centimeter ali dva po višini ne bi škodila (z drugačno razporeditvi ploščic z dostopom do sistemov in storitev). Škoda, to nameravam vedno poudarjati, da »krmilniki« in tipke klimatske naprave niso fizični, temveč ste prisiljeni temperaturo in drugo nastavljati na zaslonu.

Me pa je prijetno presenetila »ročica« samodejnega menjalnika. Ni ročica, temveč kolešček, ki ga obračaš na levo in desno in tako izbiraš med vožnjo naprej, nazaj in nevtralnim položajev. Pomembno se mi tudi zdi, da se ob izklopu motorja samodejno povrne v parkirni položaj, saj sem zadnje čase vozil kar nekaj avtomobilov brez tega in bil prisiljen poslušati opozorila, naj ročico premaknem naprej. Jasno je, da se na to prej ali slej navadiš, a nič ne moti (in stane), če tovrstna funkcija za podpiranje »lenobe« obstoji.

Nekateri opozorilniki znajo biti nadležni

V MG3 niso vgradili vsem »mogočih« sodobnih pomočnikov, a so tiste, ki so za večino voznikov najbolj pomembni ter vplivajo na udobje in varnost vožnje. Takšen je na primer opozorilnik o vozilu v mrtvem kotu, o delovanju katerega imam rahle dvome. Opažam dva načina delovanja. Bodisi sijalka na zunanjem ogledalu sveti vedno, ko je vozilo na levem ali desnem pasu v bližini ali le takrat, ko se to približuje. Tako deluje opozorilnik MGja. V desnem ogledalu zasveti, zgolj ko vas po tej smeri nekdo prehiti in ne vedno, čeprav bi pomagala, da ne bi prehitro skočili pred prehitevano vozilo.

Presenetilo bi me, če bi sistem opozarjanja prekoračitve hitrosti deloval bolje, kot deluje v drugih vozilih. Dobra plat je, da vsaj zvoki niso moteči. Tega ne morem reči za opozorilnik o bližini črte, ki označuje vozne pasove, ki je v ovinkih pogosto »tulil« in to kljub temu, da sem se na vse pretege trudil ostati na sredini. Ko testiram avtomobile, opozorilnikov ne izkapljam (kako bi drugače dojel, kako zoprni so). A ker zna biti piskanje dokaj nadležno, ni odveč večfunkcijska tipka na volanu, ki obudi zaslon, na katerem potem ob vsakem zagonu motorja izključite piskače, ki jih nočete.

Delovanje prilagodljivega ohranjevalnika hitrosti (radarski tempomat) zna marsikoga mlačno toplo presenetiti. Zaviranje je pravočasno, a pospeševanje bi lahko bilo hitrejše, saj takšno, kot je zahteva, da na avtocesti pohodite stopalko za plin, ako ne želite, da voznik, pred katerega ste skočili, ne znori. Z drugimi besedami, tempomat deluje povprečno dobro, a z manjšo posebnostjo. Naj sem se še tako trudil, hitreje od 130 kilometrov na uro ni šlo.

Redko kdaj vidiš 360-stopinjske kamere na avtomobilu tega razreda in čeprav je vozilo majhno, je vseeno dober občutek, ko je takšna storitev na voljo, da jo uporabiš v nepričakovani situaciji. Sprednja je nizko v zašiljeni maski vozila, kar je verjetno razlog, da se je v dežju prikazalo obvestilo o nedelovanju nekaterih varnostnih sistemov. Ko že omenjam dež. Nisem bil najbolj navdušen nad delovanjem samodejnih brisalcev, saj so hitro začeli spuščati škripajoče zvoke. Poleg drugega je na krovu še sistem samodejnega prižiganja dolgih luči. Kolikor mi je uspelo preveriti, deluje dobro.

Sploh ne pelje slabo!

Vedno znova se spomnim kolega, ki je na mojo opazko, da se avto lepo pelje, dejal, »kateri pa se ne«. So tudi takšni. Z MG3jem ne boste prvak v driftanju skozi ovinke, a se kljub temu ob neki normalni hitrosti (višje od tiste, ki jo preferirajo običajni vozniki, a znotraj hitrostnih omejitev), lepo drži ovinkaste ceste. Krmiljenje je tedaj dokaj natančno, čeprav se bo kdo pritoževal, da je morebiti podvozje za odtenek pretrdo. Kakšne večje razlike med ekološkim, normalnim in športnim voznim načinom nisem opazil, z izjemo te, da v zadnji menjalnik pozno prestavlja.

Sam po sebi je bencinski motor na lenobni strani, a ga opazno poživi hibridni sklop z elektromotorjem in baterijo. Kakšna je razlika, sem videl takrat, ko sem po razburljivi vožnji po praznih kraških cestah izpraznil baterijo in nato v klanec avtoceste proti Razdrtemu ni šlo dosti hitreje od 120 kilometrov na uro. Vidi se, da je »gola« moč motorja preprosto premajhna. Sicer ima hibrid še eno prednost. Nisem dosti pazil, kako sunkovito sem pospeševal in kako hitro vozil, pa se je poraba po skoraj petsto prevoženih kilometrih ustavila pri 4,9 litra na sto kilometrov. Sploh ne slabo.