Meso iz laboratorija je že dovoljeno v več državah po svetu. Kaj pa pri nas?

Do sredine leta 2026 so prodajo laboratorijsko vzgojenega mesa ali posameznih izdelkov iz celične kulture dovolili že v Singapurju, ZDA, Izraelu, Avstraliji, Novi Zelandiji in tudi v Švici.

Evropska unija še ne ….

Prva država na svetu, ki je dovolila prodajo laboratorijsko vzgojenega mesa za prehrano ljudi, je bil Singapur leta 2020. Kasneje so sledile še druge države, ki so ocenile varnost posameznih izdelkov in dovolile njihovo omejeno prodajo.

Posebnost v Evropi predstavlja Švica, ki ni članica Evropske unij, kjer so letos odobrili prodajo nekaterih izdelkov iz gojenih živalskih celic pod strogimi pogoji.

V Evropski uniji medtem še ni nobenega laboratorijsko vzgojenega mesnega izdelka, ki bi prejel dovoljenje za prodajo potrošnikom.

Laboratorijsko meso v EU namreč spada med tako imenovana nova živila (Novel Food). Med njimi mora vsak izdelek pred prihodom na trg prestati oceno varnosti pri Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA), nato pa ga morata odobriti še Evropska komisija in države članice.

Postopek lahko traja več let. Kljub temu se razvoj tudi v EU pospešuje. Nizozemska podjetja in raziskovalni centri veljajo za ene vodilnih na svetu, več evropskih podjetij pa že pripravlja vloge za odobritev.

Kaj pa Slovenija?

Slovenija laboratorijskega mesa ni prepovedala, vendar ga za zdaj ni mogoče prodajati, saj zanj še ni evropske odobritve.

A tudi pri nas že obstajajo in nastajajo podjetja in razvojni projekti na področju celičnega kmetijstva. Med bolj znanimi je Tech4Meat, ki ga je soustanovil Ivo Boscarol in razvija tehnologije za proizvodnjo gojenega mesa.

Če bo Evropska unija v prihodnosti odobrila prve izdelke, bi lahko bila med proizvajalci tudi slovenska podjetja.

Evropa ni povsem enotna

Odnos do laboratorijskega mesa je med evropskimi državami zelo različen. Nizozemska aktivno podpira razvoj in raziskave, medtem ko je Italija sprejela zakonodajo, ki prepoveduje proizvodnjo in prodajo laboratorijsko vzgojenega mesa.

Razprava se ne vrti le okoli varnosti hrane, ampak tudi okoli prihodnosti kmetijstva, vplivov na okolje, dobrobiti živali in prehranske samooskrbe.

Ni vse, kar spominja na meso, laboratorijsko meso

Ker se v javnosti pogosto mešajo različni izdelki, velja pojasniti pomembne razlike:

Veganski mesni nadomestki so izdelani iz rastlinskih sestavin, kot so soja, grah, pšenica ali gobe. Takšne izdelke lahko kupimo tudi v slovenskih trgovinah. Ne vsebujejo živalskih celic.

Hibridni izdelki združujejo gojene živalske celice in rastlinske sestavine. Več podjetij jih razvija kot cenovno dostopnejšo alternativo popolnoma gojenemu mesu.

Laboratorijsko oziroma gojeno meso nastane iz živalskih celic, ki se razmnožujejo v nadzorovanem okolju. Gre za pravo meso, vendar brez reje in zakola živali.

The post Meso iz laboratorija je že dovoljeno v več državah po svetu. Kaj pa pri nas? appeared first on Eko Dežela.