Mesec ni upal v nevarna romska naselja?

Minister Luka Mesec, ki se z vladno ekipo danes mudi na obisku jugovzhodne Slovenije, kjer vlada kaotična situacija s problematičnimi Romi, ni obiskal nevarnih romskih naselij.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je pred mesecem dni razburil javnost, ko se je javil iz romskega naselja Pušča, ki predstavlja primer dobre prakse na področju integracije Romov, od koder je modroval, da bi morale podobne prakse uveljaviti tudi v delih, ki se soočajo z romskim kriminalom.

To je posebno zmotilo župane dolenjskih občin, ki so se na Meščeve izjave odzvali zgroženo. Trdili so, da so bile izjave lažnive in manipulativne. Danes je vlada z Mescem vred obiskala jugovzhodno Slovenijo, pri čemer ni bilo zaznati, da bi skupaj z notranjim ministrom in ministrico za pravosodje obiskali katerega izmed romskih naselij. So se pa udeležili sestanka s tamkajšnjimi župani. Za varno mizo.

Bodo ukrepi dali rezultate?

Mesec je po sestanku v Novem mestu spomnil, da sta bila pred časom spremenjena zakona o vrtcih in o osnovni šoli. Prvi predpisuje “praktično obvezen vrtec za otroka, ki živi v zanj neprimernih okoliščinah“, drugi pa, da se v prvem triletju v osnovni šoli učence, ki jim slovenščina ni materni jezik, uči slovenske kulture in jezika, je spomnil.

Prav tako ima center za socialno delo po zakonskem avtomatizmu možnost, da staršem, ki otrok ne pošiljajo v šolo, začne izplačevati del otroškega dodatka in socialne pomoči v naravi, je še dodal.

“Na sestanku me je predvsem zanimalo, ali se ti ukrepi obnesejo in za zdaj je signal s terena pozitiven. Slišali smo, da je v šoli več otrok, kot jih je bilo lani. Smo pa vsi skupaj ugotovili, da noben zakon ne deluje avtomatično, zato bo treba še veliko dela z vsemi vpletenimi, predvsem z inštitucijami,” je dejal Mesec.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je prepričana, da bodo nekatere spremembe, ki so jih že sprejeli ali jih še načrtujejo, dale rezultate. V začetku leta 2023 je začel veljati spremenjen zakon o varstvu osebnih podatkov, ki daje pravno podlago za to, da se lahko v področnih zakonih uvede tudi zbiranje podatkov po etnični pripadnosti, je navedla.

Foto: STA

Po besedah ministrice je bil spremenjen tudi zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki daje pravno podlago, da se tistim, ki se denimo vozijo z dragimi avtomobili, hkrati pa prejemajo socialno pomoč, “avto odvzame, potem pa mora lastnik dokazovati, na kakšen način ga je kupil“. Obe spremembi se ji zdita dobri.

Med ukrepi, ki jih še načrtujejo, pa je navedla spremembe zakona o mladoletnih storilcih kaznivih dejanj, ki je v zaključni fazi priprave in ga bo ministrstvo po njenih besedah na vlado predvidoma poslalo jeseni, poroča STA.

“Zakon bo predvsem pospešil postopke obravnave mladoletnih storilcev, saj so lahko sankcije zoper mladoletnika učinkovite samo, če so hitre,” je povedala. Starostne meje 14 let, od katere je mladoletnik kazensko odgovoren za svoja dejanja, pa ne bodo spreminjali, je dejala. Zavzela se je tudi za enotno politiko pregona, o čemer se je že pogovarjala z generalnim državnim tožilstvom.

Kazniva dejanja še vedno prisotna

Svoje bo, kot je zagotovila državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Helga Dobrin, naredila tudi policija. Ta je povečala navzočnost na območjih, kjer živijo Romi, “določeni rezultati pa se že kažejo, saj policija statistično zaznava manj kaznivih dejanj in manj prekrškov“.

Naj spomnimo, da je policija po zagotovilih ministrstva že dlje časa prisotna v večjem številu, a se kriminal ter ustrahovanja s strani Romov nadaljujejo.

C. Š.