Mehko kuhan strip: Supervikend ob oceanu – Gaëlle Alméras (Morfemplus, 2024, prevod: Jedrt Maležič)

Koralni grebeni umirajo. Voda v Jadranu postaja vse bolj slana. Na dnu morja so našli doslej še neznane živalske vrste. Porajajo se ideje o rudarjenju po oceanskem dnu, ki lahko uničijo ves živelj, ki si ne bo mogel opomoči še stoletja po tem. Države bodo kmalu ratificirale zaščitena območja morij, ki smo jih raziskali samo okoli petodstotno. Kot pomoč pri spoznavanju vsaj tega neznatnega deleža, lahko tudi odraslim služi strip Supervikend ob oceanu, ki je zastavljen kot enciklopedija morske flore in favne. Spoznavamo jo med počitnikovanjem nekaterih živalskih prijateljev, ki skupaj vedo presenetljivo veliko, celo o kemijskih in bioloških fenomenih. Da obstaja tudi podobno delo o vesolju, pa nakazuje eden od njih, ki se namesto v globine, ves čas z mislimi vrača v višine.
O stripu, v katerem prevladujejo črno-bele barve in svetlomodri odtenki in je letos prejel nagrado zlatirepec Sophie Castille za najboljši prevod stripa za otroke in mlade 2025 na Festivalu stripa Tinta, smo povprašali nagrajeno prevajalko Jedrt Maležič:

Kako bi strip Supervikend ob oceanu opisala v par besedah?
Supervikend ob oceanu je predvsem poučno in izčrpno čtivo o oceanskem življu in delovanju, hkrati pa otrokom približa poljudnoznanstvene izraze skozi igro prisrčnih likov.

Katera se ti zdi največja razlika med prevajanjem stripov in ostale literature?
Pri stripih je seveda ključen vizualni element, zaradi katerega ni nujno vsega omeniti z besedo (niti v prevodu), poleg tega pa je izjemno pomemben živ in prepričljiv pogovorni jezik.

Kakšno vlogo pri prevajanju stripa igra slika?
Slika pove, kar ni zapisano v oblačku, včasih izrazi tudi vsebino med vrsticami.

Zakaj je bila morska žaba tako težka za prevajanje?
Za morsko žabo sem prvič slišala, da živi v slovenskem morju, zato mi je bilo na smrt nerodno. Iskala sem po latinskem imenu in zasledila poimenovanje morska spaka, pa me je strokovni pregledovalsc popravil. Ne gre se zanašati samo na spletne “rešitve”.

Je bilo takšno še kakšno ime?
Če sem imela srečo, sem se pri večini organizmov lahko hitro dokopala do latinskih imen. Zapletalo se je potem pri tistih, ki jih pri nas ni in je težko najti pravilne prevodne ustreznice.

 Je “apveling” (“kipenje globoke vode na površino” slovenska beseda ali trn v peti prevajalcev, ker drugače pač ne gre?
Apveling se bojda uporablja v praksi, zato pravzaprav JE trn v peti prevajalke, ker je kalk — ampak raba se mi je tu zdela odločilna. Mislim, da mi je pri tem pomagal znanec dr. Matjaž Ličer, ki je zagovarjal tak pristop.

Ježka je važička, ja včasih bi jo ozmerjali z piflarko. Ampak na srečo opažam, da danes to ni več zmerljivka in so piflarji nova alternativa! Bolje kot v mojih časih.