ARTICLE AD
Grški otok Santorini slovi po osupljivih razgledih, belih hišicah na pečinah in modrem morju, ki privablja popotnike z vsega sveta. A tisto, česar večina obiskovalcev ne ve, je, da so vode znotraj kaldere otoka izjemno globoke. Tako globoke, da niti največje jahte ne morejo spustiti sidra.
Globine, ki presenetijo tudi izkušene kapitane
Dno Santorinijeve kaldere se spušča od 200 pa vse do 400 metrov, kar onemogoča klasično sidranje. To je posledica vulkanskega izvora otoka, ki je z eksplozijo pred več kot 3500 leti ustvaril mogočen zaliv z nenavadno strmimi pobočji pod morsko gladino.

Kako mega jahte ostanejo na mestu brez sidra?
Tehnologija dinamičnega pozicioniranja
Namesto težkih sider se na Santoriniju uporablja sodobna tehnologija, imenovana dinamično pozicioniranje. Gre za sistem, ki z uporabo GPS-a in natančno nadzorovanih potisnikov drži jahto na želeni točki, kot bi imela nevidno sidro.
Tak sistem je še posebej pomemben v razmerah, kjer veter pogosto dosega hitrosti nad 30 vozlov. Jahta tako ostane stabilna in na istem mestu, potniki pa lahko brez skrbi uživajo v razgledih na čudovite pečine otoka.
Zakaj je Santorini tako poseben za jadralce in lastnike jaht?
Santorini ponuja eno najbolj spektakularnih kulis za ljubitelje morja. Jadranje med strmimi stenami kaldere, ki se dvigajo več sto metrov nad morjem, je doživetje, ki ga drugje skoraj ni mogoče ponoviti.
Vendar pa prav ta posebna geologija prinaša izzive, ki jih lahko rešijo le sodobni tehnološki sistemi. Dinamično pozicioniranje ni le luksuz, ampak nuja za vse, ki si želijo varno in udobno sidranje.
Priljubljena destinacija kljub izzivom
Kljub globinam, ki onemogočajo klasično sidranje, Santorini ostaja ena izmed najbolj priljubljenih destinacij za mega jahte v Sredozemlju. Lastniki in gostje jaht iščejo prav ta občutek ekskluzivnosti in posebnega pristopa, ki ga ponuja otok.
Tehnologija, ki spreminja svet luksuznega jadranja
Dinamično pozicioniranje ni koristno le na Santoriniju. Ta sistem postaja standard za moderna plovila, saj omogoča sidranje tudi tam, kjer bi bilo to prej nemogoče – v globokih zalivih, na občutljivih koralnih grebenih ali na mestih, kjer sidranje ni dovoljeno zaradi varovanja okolja.
Za goste na krovu to pomeni več svobode in manj skrbi, za kapitane pa natančen nadzor nad položajem jahte ne glede na vremenske razmere.