Medtem ko kriminalisti preiskujejo podjetja, povezana z Luko Koper, pri teh istih podjetjih v prostem času delajo tudi koprski policisti

Koprska policija je potrdila, da nekateri njeni policisti v prostem času delajo za zunanja podjetja, ki zagotavljajo delovno silo Luki Koper. Samo po sebi to ni nezakonito. Toda eno od podjetij iz tega poslovnega okolja je končalo v stečaju in se znašlo v kriminalistični preiskavi zaradi sumov poslovnih goljufij, zato se odpira vprašanje, ki ga ni mogoče kar odmisliti: kdo preverja, da se zasebni in službeni interesi policistov nikoli ne prekrižajo?

Policisti so v Luki Koper delali že pred vzpostavitvijo nove evidence

Portal Info360 je razkril, da so na Policijski upravi Koper potrdili dodatno delo njihovih policistov pri zunanjih izvajalcih pristaniških storitev. Šlo naj bi tudi za delo na avtomobilskem terminalu, kjer delavci med drugim sodelujejo pri pretovarjanju oziroma iztovarjanju vozil.

Natančnega števila policistov, ki so ali še vedno delajo v pristanišču, policija ni razkrila. Generalna policijska uprava pa je sporočila, da je od začetka januarja 2022 do konca avgusta 2026 pisno soglasje za dopolnilno delo oziroma pridobitno dejavnost skupaj prejelo 26 policistov. Pomembno: to ne pomeni, da vseh 26 dela v Luki Koper. Policija sama pravi, da tega podatka nima.

Zakon je jasen: soglasje ni dovolj

Policist lahko dodatno delo opravlja le s pisnim soglasjem generalnega direktorja policije. Toda 75. člen Zakona o organiziranosti in delu v policiji gre še dlje. Dodatno delo se mora prepovedati, če policista ovira pri opravljanju policijskih nalog, če škodi ugledu policije ali če povzroči nasprotje interesov.

Tudi Kodeks policijske etike od policistov zahteva, da tako pri delu kot v zasebnem življenju skrbijo za ugled policije in posebej za njeno integriteto. Zato bistveno vprašanje ni, ali policist po službi sme dodatno zaslužiti. Seveda sme. Vprašanje je, kaj se zgodi, če podjetje, za katerega je delal, njegov lastnik ali z njim povezani posli pozneje pristanejo pod policijskim drobnogledom.

Za zdaj ni nobenega javnega dokaza, da bi policist, ki je delal za katerega od luških izvajalcev, tudi sodeloval pri preiskovanju tega istega podjetja. Prav tako ni dokazov, da bi policisti pri dodatnem delu storili karkoli nezakonitega.

V ozadju Humade in milijonske terjatve

Tu zgodba postane občutljivejša. Humade je bil eden od petih izvajalcev, ki so bili konec leta 2024 izbrani za izvajanje pristaniških storitev na avtomobilskem terminalu Luke Koper. Podjetje je leta 2024 ustvarilo skoraj 15 milijonov evrov prihodkov in več kot 1,2 milijona evrov čistega dobička, marca letos pa je končalo v stečaju.

Info360 je Humade povezal še z družbama Venka Vojo in Globus&Histria. Koprski kriminalisti preiskujejo sume poslovne goljufije in ponarejanja poslovnih listin, povezane z večmilijonskim oškodovanjem. Po informacijah portala naj bi se pri trgovanju s terjatvami vrtelo približno od 15 do 20 milijonov evrov. Gre za predkazenski postopek, zato očitki še niso dokaz krivde.

Posebej pomembna je povezava z Luko Koper. Po poročanju Info360 je ena od bank od Humade kupila terjatev do Luke Koper in nato od državne družbe zahtevala plačilo. Luka Koper naj bi odgovorila, da je svoje obveznosti že poravnala. Prav takšne okoliščine so nato sprožile sume o prodajanju fiktivnih oziroma večkrat prodanih terjatev.

Po stečaju Humade nov večmilijonski posel

Zgodba se s stečajem ni končala. Po propadu Humade je Luka Koper iskala nadomestnega izvajalca. Na razpis je po poročanju Necenzurirano prispela ena ponudba, konzorcij Acura Group in IstraAvto pa je nato dobil dveletni okvirni sporazum v vrednosti 13,6 milijona evrov z DDV. Sindikati so ob tem opozorili na povezave med ljudmi iz novega in nekdanjega izvajalca Humade.

To samo po sebi ni dokaz nepravilnosti pri novem poslu, kaže pa, kako prepleteno je poslovno okolje zunanjih izvajalcev v pristanišču.

Še eno vprašanje: kaj pravzaprav policija ve?

Info360 poroča, da PU Koper podatke o izdanih soglasjih v posebni evidenci hrani od 1. marca 2025. Zanimivo pa je, da je zakon evidenco dopolnilnega dela in dejavnosti izrecno uvedel že z novelo ZODPol-G, ki velja od 13. novembra 2021. Takrat je zakon že določal, da evidenca vsebuje podatke o pravnem aktu ter o postopku odločanja in izdaji soglasja.

Danes je ureditev še podrobnejša: veljavni zakon določa tudi zapis vrste dopolnilnega dela oziroma dejavnosti.

Obenem policija priznava še eno praktično omejitev. Če policist dela prek podjemne pogodbe in razkrije naročnika, je ta podatek lahko znan. Če pa dejavnost opravlja kot samostojni podjetnik, policija po pojasnilih za Info360 ne ve nujno, komu dejansko prodaja svoje storitve.

In prav tu zgodba preseže vprašanje nekaj policistov, ki so si želeli dodatnega zaslužka. Gre za vprašanje nadzora in zaupanja. Če policija preiskuje milijonske posle v okolju, kjer so njeni zaposleni v prostem času opravljali plačano delo, mora biti mogoče brez dvoma pokazati, da se ti dve vlogi nikoli ne srečata.

Dokler ni dokazov o konkretnem konfliktu interesov, nikogar ni mogoče obtoževati. Toda glede na občutljivost preiskave je povsem legitimno vprašanje: ali policija dovolj natančno ve, za koga njeni policisti dejansko delajo po koncu izmene?

Pripravil: I.M.

Vir: Policija, Info360

<p>The post Medtem ko kriminalisti preiskujejo podjetja, povezana z Luko Koper, pri teh istih podjetjih v prostem času delajo tudi koprski policisti first appeared on NaDlani.si.</p>