Mednarodni arhivski dan o odnosu med arhivi in ustvarjalci gradiva ter digitalizaciji

Konferenca Mednarodni arhivski dnevi 2024, ki jo te dni gosti univerza Alma Mater Europaea, se osredotoča na vprašanji odnosa med arhivi in ustvarjalci arhivskega gradiva ter digitalizacije in umetne inteligence v arhivistiki. V razpravah bo tekla beseda tudi o arhivih v državah kandidatkah za članstvo v Evropski uniji.

34. konferenco Mednarodni arhivski dan, ki jo spremljata 18. Mednarodna arhivska šola in projekt Odprti arhivi za pristopne države, pripravljajo v sodelovanju z Mednarodnim inštitutom arhivskih znanosti Trst/Italija – Maribor/Slovenija ter Zgodovinskim arhivom EU v Firencah.

Dogodek, na katerem združijo strokovnjake s področja arhivistike, zgodovine in digitalizacije arhivskega gradiva, je po navedbah Alma Mater Europaea priložnost za izmenjavo znanja in najboljših praks ter za poglobljeno razpravo o sodobnih izzivih arhiviranja, digitalnih arhivov in dostopnosti gradiva, zlasti v kontekstu širjenja EU.

Na letošnjem programu so prispevki iz 17 držav. “Veseli me, da so med nami tudi predstavniki iz kandidatk za članstvo v EU in se tako lahko seznanimo z njihovim napredkom pri približevanju arhivskih praks in zakonodaje načelom in vrednotam Evropske unije,” je v uvodnem nagovoru povedal direktor Zgodovinskega arhiva EU Dieter Schlenker.

Predstojnik arhivistike na Univerzi Alma Mater Europaea Peter Pavel Klasinc je povedal, da so tudi pred arhivistiko na splošno številni izzivi, zlasti zaradi tehnološkega napredka. “Arhivi se zavedajo dejstva, da hranijo arhivsko gradivo, pomembno za znanost in kulturo, ter da jih čaka v prihodnje obveznost pravilnega odnosa do digitaliziranega poslovanja in tako do arhivskega gradiva, ki je in ki bo v digitalni obliki,” je povedal.

Na področju digitalizacije in umetne inteligence v arhivski teoriji in praksi je po njegovih besedah nujno potrebno urediti strokovno terminologijo. “Brez nje se lahko znajdemo v informacijskem šumu. Hkrati je nujno zavedanje občutljivosti digitalnega arhivskega gradiva, ki je bolj kot fizično arhivsko gradivo ogroženo v smislu groženj, zlonamernih programskih oprem, kraje identitete, ponarejanja dokumentov, hekerskih napadov in tako naprej. Pri tem ne smemo pozabiti na možnosti zlorabe arhivskega gradiva v digitalni obliki za razne špijonaže, politične aktivnosti in podobno,” je opozoril.

“V okviru digitalizacije in umetne inteligence, o čemer se razpravlja na mnogih konferencah in posvetih, pričakujemo arhivisti rešitve, ki morajo sloneti na temeljih arhivske teorije in prakse, prinašati pa morajo z uporabo informacijskih tehnologij kvalitetne spremembe pri reševanju arhivskih strokovno tehničnih vprašanj, poslovanju z arhivskim gradivom, urejanju, prezentaciji, uporabi in avtorizaciji arhivskega gradiva,” je še povedal Klasinc.

Na konferenci bodo med drugim prestavili izkušnje z uporabo umetne inteligence pri poslovanju z dokumentarnim gradivom v Omanu in digitalizacijo matičnih knjig v Državnem arhivu Zagreb, predsednica Arhivskega društva Slovenije Mojca Horvat pa bo govorila o vplivih čustev na določene segmente dela v arhivih.