Medijski filter: Od Mahniča do Sukičeve – ista beseda, povsem drugačen odmev

V slovenskem parlamentu in medijskem prostoru se je v zadnjem letu dvakrat pojavila beseda, ki sproži močne odzive – “orožje”. A reakcija ni bila enaka. Ko jo je julija 2025 izrekel poslanec SDS Žan Mahnič v kontekstu legalnega posedovanja za samoobrambo, so se oglasili predsednica države, koalicijske stranke in številni mediji. Ko jo je včeraj med sejo odborov izrekla poslanka Levice Nataša Sukič – in ob tem vrgla poslovnik proti kolegu –, so deli osrednjih medijev to besedo preprosto izpustili.

Sociolog in politični komentator Matevž Tomšič, ki se ukvarja z mediji, v pogovoru poudarja, da konteksta obeh primerov ni mogoče povsem enačiti, hkrati pa poudarja očitna dvojna merila v obravnavi groženj glede na to, kdo jih izreka, in označuje izpuščanje besede “orožje” iz citata za potvarjanje, ki je najverjetneje nastalo zato, da ne bi škodovalo poslanki.

Poslanec SDS Žan Mahnič je lani na omrežju X, v odzivu na proteste v Šentjerneju zaradi nasilnih incidentov, zapisal: “Državljanke in državljani! Včlanite se v strelska društva in na ta način boste lahko doma legalno posedovali orožje. Mi pa bomo s spremembo zakonodaje poskrbeli, da prekoračen silobran ne bo več obstajal.”

Poudaril je, da gre za legalno posedovanje doma, ne za nošenje, in za pravico do učinkovite samoobrambe, a reakcija je bila takojšnja in ostra. Gibanje Svoboda, Levica in drugi so govorili o legitimizaciji nasilja, ekstremizmu in nevarnosti za pravno državo. Mediji so dogodek obsežno pokrili z naslovi o “pozivu k oboroževanju”, odzvala se je celo predsednica Nataša Pirc Musar, ki je Mahničeve pozive k legalnemu oboroževanju – z namenom varnosti – ostro obsodila in jih označila kot “skrajno neodgovorne, nevarne in v popolnem nasprotju z ustavnimi vrednotami”.

O včerajšnjem incidentu niti besede
Včeraj, na skupni nujni seji odborov za notranje zadeve in gospodarstvo o pravicah tujih delavcev, je koalicija izglasovala prekinitev razprave. Sukič je to označila za kršitev poslovnika in »ugrabljanje parlamenta«, nato pa proti predsedujočemu Žanu Mahniču vrgla poslovnik DZ (zgrešila ga je) in protestno zapustila sejo. Pred tem je dejala: »Ne boste se mogli več prav dolgo takole igračkati, kajti tudi mi imamo svoja orožja in orodja in jih bomo v tem primeru sprožili, dovolj je tega.«

Ne le, da nihče ni obsodil njenega povsem neprimernega vedenja, nekateri osrednji mediji so pri navajanju njene dobesedne izjave, besedo “orožje” kar izpustili. To pa ni ostalo neopaženo: “Ko mediji prikrijejo grožnjo poslanke z orožjem… Ne vem, kaj je bolj zaskrbljujoče,” je na X zapisala nekdanja poslanka SDS Monika Gregorčič.

@strankaSDS Ko mediji prikrijejo grožnjo poslanke z orožjem…
Ne vem, kaj je bolj zaskrbljujoče😳 https://t.co/9e9nPMaBKc

— Monika Gregorcic (@mgregorcic) October 14, 2026

Tomšiča: kontekst ni enak, a izpustitev besede je problematična
Tomšič, ki se ukvarja z mediji, v pogovoru poudarja, da konteksta obeh primerov ni mogoče povsem enačiti. “Mahnič je govoril o orožju v povezavi s silobranom, oboroževanjem ljudi zaradi varnosti. Tukaj kontekst ni čisto enak, to je treba priznati,” pravi. Pri Sukičevi meni, da je šlo najverjetneje za metaforično rabo: “Jaz bi tukaj kar verjel, da je bilo to uporabljeno v prenesenem pomenu. Znano, recimo, rečejo, tudi knjiga je orožje. Jaz mislim, da ni bilo nekega navijanja na uporabo nasilja.”

Hkrati pa opozarja na očitno asimetrijo in na problematičnost izpuščanja besede. “Dvojna merila so pogosto na delu. Ves čas opažamo, kako se obravnava grožnje, glede na to, kdo jih izreka in komu so izrečene,” pravi. O tem, da so nekateri mediji iz citata izpustili besedo “orožje”, pa dodaja: “Problematično je, če nekdo navaja citat nekoga, neko izjavo, pa en del izpusti. To pa seveda je potvarjanje. Zelo povedno in zanimivo je, zakaj so samo to besedo izpustili. Nekdo je menil, da bi to poslanki lahko škodovalo.”

Nekdanji predsednik Združenja novinarjev in publicistov ter sociolog dr. Matevž Tomšič. (Foto: Bobo)

Glede metanja poslovnika Tomšič priznava, da gre za vedenje, ki ni skladno s pravili primernega obnašanja poslancev, čeprav po njegovem mnenju ne gre za “neko veliko stvar”. Strinja pa se, da nekateri levi mediji očitno uporabljajo dvojna merila, ki so postala stalnica: “Ampak ja, tukaj ob takih primerih se vidi, da uporabljajo dvojna merila. Če pogledamo poročanje o istih ljudeh – dokler je nekdo na pravi strani zgodovine, kot bi rekli levičarji, se ga uporablja pozitivno, kot pa spremeni neko svojo afiliacijo, ali ne podpira nekoga, ki ga ne bi smel, se pa točno obrne, pojasnjuje. Kot primer navaja primer stranke Resnica, ki je odkar je podprla Janševo vlado stalno na udaru.

Takšna asimetrija, kot opozarja tudi Tomšič, ni nova v slovenskem političnem prostoru. Isti izraz sproži alarm, ko pride z ene strani, in postane “metafora” ali “orodje političnega boja”, ko pride z druge. Javnost ima pravico do celotnega citata in enake mere, ne glede na to, kdo ga izreče. V nasprotnem primeru medijsko poročanje preneha biti informacija in postane selektivno sporočanje.

T.B.