Medi(n)teran: Istrska puščava

Ali ste vedeli, da se lahko Istra pohvali s svojo »puščavo«, ki se imenuje Piski? Nahaja se v naselju Grguri, med Šterno in Čepićem, na severozahodnem delu hrvaškega polotoka, relativno blizu meje s Slovenijo. Čeprav ne gre za klasično puščavo, njena podoba priča drugače, saj je barva laporja, ki ga je tam najti, sivo-rumena.

Mehko in drobno peščeno kamnino je preoblikovala predvsem vodna erozija, hkrati pa pri nenehni spremembi sipin svoje dodajata še veter in dež. Da ne gre za pravo puščavo, kot je na primer Sahara, kaže tudi dejstvo, da se ob hoji po njej pesek oziroma drobci ne primejo na oblačila in čevlje. V njej pa tudi prevečkrat dežuje. Običajna puščava namreč prejme največ 250 mililitrov padavin letno.

Teren je ob dežju in slabem vremenu neprijeten, zato odgovorni takrat odsvetujejo njen obisk. Sicer se ob lepšem vremenu lahko povzpnete z enega na drug peščen griček, kjer lahko občudujete sedimentne kamnine iz kalcita in gline, ki so v Istri sicer pogoste, a so tukaj edinstvene, saj so skoncentrirane na tako veliki površini, ki bi jo lahko primerjali z nekaj nogometnimi igrišči. Svoje doda tudi njena postavitev, saj se nahaja sredi sicer zelene istrske pokrajine.

»Istarska pustinja«, kot nenavadni pokrajini pravijo domačini, se razprostira po več kot desetih hektarjih. Gre za vse bolj priljubljeno turistično točko, zato lokalno prebivalstvo že skrbi, da bi obleganje pokrajine škodovalo naravnemu pojavu. Kljub temu so letos turistom ponudili novo atrakcijo, in sicer zip-line, ki te popelje prek sipin in kanjona in omogoči pogled puščave iz ptičje perspektive. Po drugi strani je to do neke mere dobrodošlo, saj se je tako zmanjšal pritisk hoje po sipinah, za katero obiskovalci pravijo, da spominja na hojo po drugem planetu.

Sipine so posledica prej omenjene erozije tal, saj naj bi po predvidevanjih na tem mestu pred 50 milijoni let tu bilo kar 500 metrov globoko morsko dno. O tem pričajo številni fosili morskih ježkov in ostanki zob morskih psov, ki si jih je moč tudi ogledati v bližnji hiši. Z ostanki se pri raziskavah ukvarjajo zlasti na Hrvaškem geološkem institutu iz Zagreba, kjer poudarjajo, da si je geološki dragulj preprosto vredno ogledati.

Andraž Velkavrh