Med »briga me« in »vključim se« je več ovir, kot se zdi

Kulturno izobraževalno društvo PiNA in EUROPE DIRECT Koper-Capodistria sta v četrtek, 24. septembra 2026, v Zeleni dvorani Območno obrtno-podjetniške zbornice Koper izvedla evropski državljanski forum »Zakaj me ne briga?«. Na njem je 30 udeležencev in udeleženk različnih generacij razpravljalo o tem, kaj ljudi odvrača od sodelovanja pri družbenih in političnih vprašanjih ter kaj bi bilo treba spremeniti, da bi se lahko in želeli bolj aktivno vključevati.

Čeprav naslov dogodka sprašuje »Zakaj me ne briga?«, je razprava pokazala, da odgovor pogosto ni preprosto »ne briga me«. Med zanimanjem za določeno vprašanje in dejanskim vključevanjem namreč obstaja vmesni prostor, v katerem se lahko pojavijo številne ovire. Prav ta prostor med »briga me« in »vključim se« je bil osrednja tema foruma.

Udeleženci in udeleženke so kot pomembne ovire za sodelovanje prepoznali pomanjkanje časa in informacij, nezaupanje ter občutek, da posameznik nima vpliva. Med razlogi so izpostavili tudi nepoznavanje načinov in možnosti vključevanja, dostopnost participativnih procesov, osebno motivacijo in občutek pripadnosti ter občutek, da določeno vprašanje za posameznika ni dovolj relevantno.

Posebno pozornost so namenili položaju »briga me, ampak se ne vključim«. Razpravljali so o tem, kaj se pravzaprav skriva za tem »ampak«: morda pomanjkanje časa, nepoznavanje načinov sodelovanja, dvom, da bo sodelovanje prineslo spremembo, ali občutek, da posameznik v proces ni zares povabljen.

Namesto iskanja razlogov, zakaj so ljudje »pasivni«, so udeleženci ovire poskušali prevesti v konkretne pogoje, ki bi sodelovanje olajšali. Če nekdo ne ve, kako sodelovati, so potrebne jasne in dostopne informacije. Če ne verjame, da bo njegovo sodelovanje kaj spremenilo, je pomembno pokazati konkretne učinke njegovih pobud. Če nima občutka, da je proces namenjen tudi njemu, pa je treba razmisliti, kako ga narediti bolj odprtega in vključujočega.

Ob tem so poudarili, da odgovornosti za večjo participacijo ni mogoče prenesti zgolj na posameznika. Pri iskanju rešitev so razmišljali o štirih ravneh odgovornosti, in sicer posamezniku, skupnostih in organizacijah, institucijah ter širšem sistemu. Participacija tako ni le vprašanje osebne motivacije, temveč tudi tega, kako so procesi sodelovanja zasnovani in kako se nanje odzivajo institucije.

Razprava je privedla do šestih konkretnih priporočil za bolj odporno demokracijo. Med njimi so sistemska podpora neformalnemu izobraževanju in medvrstniškemu dialogu, ki krepita kritično mišljenje, radovednost in samozavest pri sodelovanju v demokratičnih procesih, ter obvezni in dostopni odgovori javnih organov na pobude državljanov. Ti bi morali jasno pojasniti, kaj so na podlagi posamezne pobude storili oziroma zakaj določenega predloga ni mogoče uresničiti.

Kot pomembno so izpostavili tudi sistemsko podporo lokalnim skupnostim, saj lahko močne in povezane skupnosti učinkoviteje spremljajo delo odločevalcev, se odzivajo na izzive in skupaj dosegajo spremembe. Med priporočili je tudi uvedba državljanske vzgoje na vseh ravneh izobraževanja, prilagojene starosti in vsakodnevnim izkušnjam mladih, s poudarkom na znanju in veščinah, ki so potrebne za aktivno sodelovanje v demokratičnem življenju.

Udeleženci so kot eno od možnosti za odziv na apatijo prepoznali tudi uporabo pozitivnih zgodb. Konkretni primeri pobud in projektov, ki so pozitivno vplivali na življenje ljudi in lokalne skupnosti, lahko pokažejo, da je sodelovanje mogoče in da ima lahko učinek. Med priporočili je še več vsebin o Evropski uniji v različnih fazah izobraževanja, predstavljenih na interaktiven in mladim dostopen način, tudi z vključevanjem mladih kot »EU ambasadorjev« med vrstniki.

Forum je izhajal tudi iz odgovorov širše javnosti, ki jih je PiNA pred dogodkom v sodelovanju z Radiem Capris zbirala na vprašanji »Zakaj me ne briga?« in »Zakaj ne participiram?«. Zbrani odgovori so postali neposredno gradivo za delo udeležencev, s čimer so v razpravo vključili tudi izkušnje in poglede ljudi, ki se foruma niso udeležili.

V manjših skupinah so udeleženci konkretne izjave in prepoznane ovire najprej analizirali, nato pa jih preoblikovali v vprašanje, kaj mora biti drugače, da ljudje lahko in želijo sodelovati. Rezultat tega procesa je šest priporočil, ki predstavljajo izhodišče za nadaljnje delo na področju bolj dostopne in vključujoče participacije.

Ugotovitve in priporočila bodo podlaga za nadaljnje delo PiNE na področju spodbujanja participacije v lokalnem okolju, predstavljena pa bodo tudi v nadaljnjih evropskih procesih. Udeleženci so bili ob tem povabljeni k sodelovanju na državljanskem panelu v Bruslju.

Evropski državljanski forum »Zakaj me ne briga?« je bil namenjen predvsem odpiranju prostora za iskren pogovor o razlogih, zaradi katerih se ljudje ne vključujejo. Namen ni bil prepričevati jih, da morajo sodelovati več, temveč skupaj prepoznati, kaj jim pri tem danes stoji na poti in kaj bi bilo mogoče spremeniti.

Ana Zupan