Maša ter kulturna prireditev ob Dnevu državnosti v domžalski cerkvi

Petintrideset let samostojne Slovenije ni le obletnica države. Je poklon vsem rodovom, ki so skozi stoletja ohranili jezik, kulturo, zemljo in zavedanje, da pripadamo temu prostoru med Alpami, Panonsko nižino, Krasom in Jadranom. Leta 1991 je dozorela želja številnih generacij. Slovenke in Slovenci smo na plebiscitu enotno izrazili voljo po lastni državi. V osamosvojitveni vojni so pripadniki Teritorialne obrambe, policije in številni pogumni posamezniki branili pravico do samostojnosti. Njihova odločnost je omogočila, da danes živimo v lastni, mednarodno priznani državi. Petintrideset let pozneje se je vredno spomniti, da država ni samoumevna. Zgradili so jo pogum, delo, medsebojna pomoč in vera ljudi, ki niso obupali niti v najtežjih časih. Pa tudi žrtve, ki jih, hvala Bogu, ni bilo toliko kot v bratomorni vojni na območju tedanje Jugoslavije.

Vsako leto na predvečer praznika dneva državnosti na trgu pred cerkvijo Marije Vnebovzete v Domžalah pripravijo krajšo akademijo in manjšo pogostitev. Tudi letos je bilo tako, zato so bili v sredo, 24. 6. 2026, na večerno sveto mašo za domovino vabljeni vsi farani in domoljubi. Mašo je daroval domžalski župnik mag. Klemen Svetelj ob somaševanju Andreja Sveteta, duhovnega pomočnika v Župniji Domžale. Hkrati z mašo za domovino je sveta maša potekala tudi v spomin na rojstni dan Janeza Krstnika. Večerno sveto mašo in pozneje akademijo je s pesmijo obogatil cerkveni mešani pevski zbor Župnije Domžale pod vodstvom dirigenta Martina Kozjeka in organista Blaža Kozjeka. Mašo in kulturni program so popestrili tudi člani društva narodnih noš.

Po večerni sveti maši smo na trgu pred cerkvijo počastili našo domovino Slovenijo, prižgali kres, dvignili slovensko zastavo ter se skupaj v pesmi in besedi razveselili naše samostojne domovine Slovenije. Dogodek je bil namenjen razmisleku o ključnih procesih in zgodovinskih dogajanjih, ki so skozi čas oblikovali moderni slovenski narod in njegovo državo. Večer je obiskovalcem ponudil priložnost za poglobljen vpogled v zgodovino Slovencev in Slovenije ter osvetlil pomembne mejnike na poti do sodobne slovenske državnosti.

Glavni govornik je bil mag. Blaž Otrin, ki je predstavil delo Naši temelji in okviri – Slovenci in Slovenija v zgodovini. Marjeta Likar ter Jure Čižman pa sta predstavila življenje in delo Srečka Kosovela, katerega 100. obletnico smrti praznujemo letos. Zato je v Sloveniji letošnje leto posvečeno Srečku Kosovelu.

Blaž Otrin, ki je kot magister zgodovine zaposlen v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani, je raziskoval zgodovino Slovencev in Slovenije. Naša zgodovina ni bila lahka. Že v času Rimskega imperija so na tem ozemlju živeli ljudje, ki so s svojim delom ustvarjali življenje na križišču pomembnih poti. Pred 1200 leti je bila Slovenija že omenjena kot del evropskih narodov. Imeli smo tudi veliko vitezov slovenskega porekla.

V prvem zvezku nove zbirke Naši temelji in okviri je zbranih 51 poglavij trinajstih avtorjev, ki s pomočjo bogatega slikovnega gradiva osvetljujejo ključne procese in dogajanja v zgodovini Slovencev in Slovenije, na podlagi katerih sta se izoblikovala slovenski narod in država. Na večeru je mag. Blaž Otrin poglobljeno osvetlil nekatere ključne zgodovinske mejnike, posamezne dogodke pa interpretiral z novih raziskovalnih izhodišč.

Tudi na Slovenskem so začeli poklicni in ljubiteljski raziskovalci navdušeno iskati najstarejše sledove Slovencev na ozemlju na sončni strani Alp. V splošnem so morali sicer priznati, da je današnji naselitveni prostor Slovencev kljub svojemu izjemnemu prometnemu in strateškemu pomenu velikokrat hodil kak korak za dogajanji v belem svetu. Ne glede na to so slovenski prostor že zgodaj poseljevali domiselni in inovativni ljudje.

Skozi stoletja so se menjavali gospodarji, oblasti in meje, ljudje pa so ostajali. Obdelovali so polja, gradili domove, vzgajali otroke in ohranjali svojo pripadnost domači zemlji. Kljub temu se je narod vedno znova pobral. Obnovil je domove, posejal nova polja in nadaljeval življenje. Prav v teh preizkušnjah se je oblikovala trdoživost, ki jo Slovenci nosimo še danes.

Skozi zgodovino smo bili pogosto razdeljeni med različne države in cesarstva, vendar nas je povezoval slovenski jezik. Kot je dejal mag. Blaž Otrin, je najzgodnejša praslovanščina postala slovenščina in je prvič dokumentirana z Brižinskimi spomeniki že v prvem tisočletju.

Leta 1991 pa je dozorela želja številnih generacij. Slovenke in Slovenci smo na plebiscitu enotno izrazili voljo po lastni državi. V osamosvojitveni vojni so pripadniki Teritorialne obrambe, policije in številni pogumni posamezniki branili pravico do samostojnosti. Njihova odločnost je omogočila, da danes živimo v lastni, mednarodno priznani državi. Petintrideset let pozneje se je vredno spomniti, da država ni samoumevna. Zgradili so jo pogum, delo, medsebojna pomoč in vera ljudi, ki niso obupali niti v najtežjih časih.

Danes je naša naloga drugačna. Ne branimo več svoje države z orožjem, temveč z odgovornostjo, poštenim delom, spoštovanjem drug drugega ter skrbjo za slovenski jezik, kulturo in naravo. Samostojna Slovenija ni le dediščina naših prednikov, ampak tudi obljuba prihodnjim rodovom.

Ob 35. obletnici samostojne Slovenije se z globokim spoštovanjem poklanjamo vsem, ki so skozi stoletja nosili breme zgodovine, in vsem, ki so leta 1991 uresničili sanje o lastni državi.

Naj živi Slovenija – svobodna, ljubljena, ponosna in povezana.

Avtor: Miro Pivar
Foto in video: Miro Pivar